Posredovanje dokazila o vpisanem ugovoru vesti v register zdravnikov zdravnikovemu delodajalcu

Datum

20.10.2023

Številka

07121-1/2023/1329

Kategorije

Pravne podlage, Delovna razmerja, Zbirke osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 25. 9. 2023 prejeli vaše vprašanje, (1) ali lahko delodajalec, ki vodi seznam ugovorov vesti, od zdravnika zahteva dokazilo, da je zdravnik poskrbel za vpis ugovora vesti v register zdravnikov pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), in (2) ali lahko delodajalec sam neposredno pridobi dokazilo o vpisu od ZZS. V mnenju št. 0712-205/2011/2 z dne 2. 11. 2011 je IP pojasnil, da izvajalec zdravstvenih storitev (na lastno pobudo) od zaposlenih ali zunanjih pogodbenih zdravstvenih delavcev lahko pridobi vnaprejšnjo izjavo o predvidenem uveljavljanju ugovora vesti. Dodatna pojasnila, za katera smo vas zaprosili, smo z vaše strani prejeli dne 3. 10. 2023.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

1.1. Po mnenju IP zdravnik ni dolžan delodajalcu predložiti dokazila o vpisu ugovora vesti v register zdravnikov, kar velja tudi v primeru, če delodajalec vodi interni seznam vnaprejšnjih izjav o ugovoru vesti. Dopustno je, da zdravnik dokazilo predloži delodajalcu povsem prostovoljno in na lastno pobudo.

2.2. Po mnenju IP delodajalec ne more neposredno od ZZS pridobiti podatka o vpisu ugovora vesti v register zdravnikov, ki se nanaša na zdravnika, ki pri njem opravlja delo.

Obrazložitev

1.1. IP-ju ni znana izrecna zakonska podlaga (npr. v ZZdrS, ZZDej, ZDR-1) ali podlaga v Splošni uredbi, ki bi omogočala, da delodajalec lahko (prisilno oziroma na način obvezne predložitve) zahteva od zdravnika dokazilo o vpisanem ugovoru vesti v registru zdravnikov pri ZZS.

Edina splošna pravna podlaga, ki se teoretično ponuja v konkretnem primeru je drugi del prvega odstavka 48. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa »osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo (…), če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«, vendar ta po mnenju IP praviloma ne pride v poštev, ker ni videti očitnih razlogov, ki bi kazali na potrebo po uresničevanju pravic in obveznosti delavca ali delodajalca. Razlogov za to stališče je več:

-Glavni razlog, da dokazilo ni nujno potrebno je v tem, da lahko zdravnik pri delodajalcu uveljavlja ugovor vesti v konkretnem primeru zdravstvene obravnave ne glede na to, ali je ta ugovor vpisan v registru zdravnikov. Res je, da v primeru uveljavljanja ugovora, ki ni predhodno vpisan v register, zdravnik stori prekršek, toda ta zdravnikova osebna okoliščina je za delodajalca povsem irelevantna oziroma nanj ne vpliva, npr. ne vpliva na organizacijo dela in planiranje dela;

-Nadalje velja, da se lahko zdravnik v primeru konkretnega zdravstvenega posega, kljub vpisanem ugovoru vesti v register zdravnikov in celo kljub vpisu v seznam pri delodajalcu, odloči, da tega ne bo uveljavljal;

-Delodajalec sicer lahko vodi seznam vnaprejšnjih izjav o ugovoru vesti (mnenje IP št. 0712-205/2011/2), toda ta seznam lahko brez, da bi trpel njegov namen, temelji le na izjavah zdravnikov, saj je za planiranje in organizacijo dela ter za druge vzajemne pravice in obveznosti zdravnika ter delodajalca očitno neznatnega pomena, ali je ugovor dodatno vpisan v register zdravnikov;

-Delodajalec, če se odloči, da bo delal seznam, ne zbira izjav o tem, da so zdravniki vpisali ugovor vesti v registru zdravnikov, temveč - neodvisno od podatkov v registru - zbira vnaprejšnje prostovoljne in neobvezujoče izjave o tem, ali nameravajo kadarkoli uveljavljati ugovor vesti za določeno vrsto posega;

-Z dokazovanjem vpisa v register zdravnikov se ne odpravlja tveganje, da bi zdravniki podajali ugovor vesti upoštevajoč okoliščine na strani posameznega pacienta ali upoštevajoč razmere, v katerih so s strani delodajalca primorani izvesti določen poseg, kar sicer ne bi bilo v skladu z namenom instituta ugovora vesti. Razlog je v tem, da gre tudi pri delodajalčevemu seznamu za (nezavezujoče) vnaprejšnje opredeljevanje tako kot pri registru zdravnikov;

-Ker zdravnik po zakonu ni dolžan vnaprej obveščati delodajalca o ugovoru vesti za potrebe vodenja seznama, je še toliko manj dolžan dokazovati vpis ugovora v register zdravnikov;

-Upoštevati je treba še dejstvo, da gre pri ugovoru vesti za posebno kategorijo osebnih podatkov, ki terja še posebej utemeljene razloge za njihovo obdelavo.

IP ne izključuje, da bi bile v nekem konkretnem primeru pri delodajalcu lahko podane posebne okoliščine, ki bi utemeljevale sklicevanje na drugi del prvega odstavka 48. člena ZDR-1, vendar vnaprejšnja abstraktna presoja presoja s strani IP ni možna brez poznavanja podrobnosti konkretnega primera.

Če želi zdravnik samoiniciativno ter prostovoljno podkrepiti vnaprejšnjo izjavo o ugovoru vesti pri delodajalcu z dokazilom (npr. izpisom ali potrdilom iz registra zdravnikov), lahko to stori in delodajalec tako dokazilo lahko hrani. Še bolje je, če v seznamu le potrdi vpogled v dokazilo. V vsekem mora delodajalec zdravnika informirati o obdelavi oziroma pravicah po 13. členu Splošne uredbe ter kot upravljavec seveda spoštovati vsa načela iz 5. člena Splošne uredbe.

2.2. Tudi za neposredno pridobitev podatka o vpisu v register zdravnikov delodajalec nima zakonske podlage oziroma obrnjeno, ZZS nima zakonske podlage za posredovanje tega podatka zdravnikovemu delodajalcu na njegovo zahtevo. IP-ju v tem trenutku namreč ni znana ustrezna pravna podlaga, ki bi to dopuščala.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka