Jedro

Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Pooblastilo je potrebno tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati 7.386,08 EUR z zamudnimi obrestmi od 28.11.2005 dalje do plačila.

Začasni zastopnik toženca v pravočasni pritožbi uveljavlja vse v 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidene pritožbene razloge. Ker iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni razvidno, da je pooblaščenec upravičen oziroma pooblaščen vložiti verzijski zahtevek, je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka. Kršena sta bila tudi 167. čl. in 5. odst. 82. čl. ZPP, saj tožnica ni založila predujma za začasnega zastopnika, in bi moralo sodišče tožbo zavreči. Navedeno je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Meni, da tožeča stranka tudi ni izkazala neopravičenega okoriščenja tožene stranke. Ocena sodišča o stroških preživljanja sina pravdnih strank je pretirana. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da izhaja pooblastilno razmerje za zastopanje in da je bila oproščena plačila stroškov postopka, iz odločbe Bpp 898/2004 z dne 20.5.2005. Sicer pa je tožnica pripoznala vsa dejanja pooblaščenca v predmetnem postopku. Tožena stranka pa je z navedbami glede pooblastila tudi prekludirana, ker se pred pritožbo na to ni sklicevala. Ker nikoli ni bila zavezana, da bi plačala ali zalagala stroške tega sodnega postopka, ni razloga za zavrženje tožbe. Glede pritožbenih navedb v zvezi s stroški za preživljanje sina pravdnih strank, pa pritrjuje stališčem prvostopenjskega sodišča. Predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi prvostopenjska sodba.

Pritožba je utemeljena.

Z odločbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 898/2004 je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji in v postopku mediacije glede postopka zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine; za izvajanje brezplačne pravne pomoči se je določil odvetnik S. B; tožnica pa je bila oproščena tudi plačila stroškov sodnega postopka. Iz postopka, ki je tekel na podlagi tožbe, katero je odvetnik vložil po odobritvi brezplačne pravne pomoči, je bil tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo preživnine za čas pred vložitvijo tožbe, izločen. Z razdružitvijo prvotno enotnega postopka sta nastala dva, drug od drugega povsem neodvisna postopka. Predmetno tožbo je zato potrebno obravnavati, kot da bi bili že od vsega začetka vloženi dve samostojni tožbi. Učinki citirane odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se nanjo ne morejo raztezati. Narava v tej pravdi obravnavanega zahtevka je, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi, povračilna (verzijski zahtevek). Brezplačna pravna pomoč pa je bila tožnici dodeljena le za postopek zaradi dodelitve otroka in določitve preživnine. Enako velja za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

Ob prejemu v tej pravdi obravnavane tožbe, bi zato moralo prvostopenjsko sodišče v okviru predhodnega preizkusa tožbe pozvati tožečo stranko, da predloži pooblastilo odvetniku za zastopanje oziroma da uredi pooblastilno razmerje. Tožbo je namreč pristojno sodišče prejelo v obravnavanje pred zadnjo spremembo ZPP (Ur.l. RS, št. 45/08; ZPP-D, ki je pričela veljati 1.10.2008), po kateri sodišče ne poziva več na predložitev pooblastila. Na to, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje, mora sodišče paziti ves čas postopka (5. odst. 98. čl. v času vložitve tožbe veljavnega ZPP; sedaj 6. odst. 98. čl. ZPP-D). Stališče odgovora na pritožbo o prekluziji, je torej zmotno. Pooblaščenec je opravljal pravdna dejanja za tožnico brez njenega pooblastila, tako da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 339. čl. ZPP. Kršitev se sicer lahko sanira z naknadno odobritvijo pravde oziroma posameznih pravdnih dejanj, ki pa mora biti izrecna. Ne zadostuje zgolj odvetnikovo zatrjevanje v odgovoru na pritožbo, da je tožnica odobrila njegova pravdna dejanja.

Kot je bilo že obrazloženo, tožnica v obravnavani zadevi ni bila oproščena plačila stroškov postopka, ker se odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči na ta postopek ne nanaša. Je pa oprostitev plačila stroškov postopka predlagala že ob vložitvi tožbe v letu 2005, zato bi moralo prvostopenjsko sodišče po prejemu iz prvotne tožbe izločenega zahtevka v obravnavanje odločiti o njeni prošnji tudi v tem postopku. Sodišče pa je, čeprav še niso bile izpolnjene procesne predpostavke, najprej s sklepom z dne 3.10.2007 tožečo stranko pozvalo, da sporoči pravilen naslov tožene stranke, če pa tega ne more, naj v roku treh mesecev od prejema sklepa predlaga, da se toženi stranki postavi začasni zastopnik in v tem primeru založi predujem v višini 250,00 EUR. Sklep je tožeča stranka prejela 5.10.2007, vendar nanj ni reagirala. Kljub temu pa je bil postavljen začasni zastopnik in sicer s sklepom z dne 19.2.2008. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da se bodo stroški in nagrada začasnega zastopnika pokrili iz sredstev sodišča, češ da je bila tožeča stranka oproščena plačila stroškov postopka z odločbo Bpp 898/2004. Skladno z določbo 5. odst. 82. čl. ZPP pa mora sodišče, če tožeča stranka ne založi stroškov za začasnega zastopnika, tožbo zavreči. Tako je sodišče zagrešilo tudi v pritožbi uveljavljano relativno bistveno kršitev določb postopka, saj je obravnavalo tožbeni zahtevek in razsodilo, čeprav (še) niso bile izpolnjene vse predpostavke za meritorno obravnavo zadeve, kar je vsekakor lahko vplivalo na zakonitost sodbe. Na kršitev je tožena stranka opozorila pravočasno (286.b člen ZPP-D) in sicer v vlogi z datumom 8.6.2009. Opisanih procesnih kršitev drugostopenjsko sodišče glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (354. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo najprej tožečo stranko pozvati na predložitev pooblastila odvetniku. Pritožbeno sodišče pripominja, da je potrebno pooblastilo tudi, če je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč (prim. komentar dr. Aleša Galiča v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 345 in 406 in odločbe VS RS VIII Ips 210/2007, III Ips43/2008). Če bo pooblastilo dano oziroma bodo doslej opravljena pravdna dejanja odvetnika odobrena s strani tožnice, bo moralo odločiti o predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka (oz. jo napotiti na službo za brezplačno pravno pomoč). Glede na to, da je tožeča stranka predlog podala že ob vložitvi tožbe, bo morebitna oprostitev plačila stroškov postopka učinkovala od tedaj. Če bodo izpolnjene vse procesne predpostavke, pa naj prvostopenjsko sodišče ponovno meritorno odloči. Izrek o stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.