Jedro

Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat pojasnilo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbe tukajšnjega sodišča I U 1643/2021-30 z dne 19. 4. 2022, I U 1862/2021-15 z dne 20. 4. 2022, I U 171/2022-7 z dne 19. 4. 2022 in zoper sklep I U 1862/2021-14 z dne 20. 4. 2022. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za BPP prejel prošnjo tožnika za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Organ za BPP je vpogledal v zgoraj navedene sodbe tukajšnjega sodišča ter ugotovil, da je bila z vsemi zgoraj navedenimi sodbami (I U 1643/2021-30 z dne 19. 4. 2022, I U 1862/2021-15 z dne 20. 4. 2022, I U 171/2022-7 z dne 19. 4. 2022) zavrnjena prošnja tožnika zoper odločbe organa za BPP. Sklicuje se na peto alinejo 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu s katero se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP ter ugotavlja, da v navedenem delu prošnji tožnika ni mogoče ugoditi, zaradi česar je prošnjo tožnika v navedenem delu zavrnil na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP. Glede prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep I U 1862/2021-14 z dne 20. 4. 2022 navaja, da je tožnik v prošnji navedel, da je prejemnik denarne socialne pomoči, zaradi česar je prošnjo za BPP obravnavalo kot prošnjo za izredno BPP in se finančni položaj tožnika ni ugotavljal. V zvezi z objektivnim kriterijem pa ugotavlja, da se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP. Ugotavlja, da je bilo s sklepom I U 1862/2021-14 z dne 20. 4. 2022 odločeno, da v zadevi odloča sodnik posameznik. Citira določilo 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v skladu s katerim je revizija mogoča le zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije, zato ugotavlja, da tožnik v navedenem delu ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP in je prošnjo tožnika na podlagi drugega odstavka 37. člena ZBPP v navedenem delu zavrnil. 3. Tožnik se z odločitvijo organa za BPP ne strinja, v tožbi navaja, da organ za BPP odloča pristransko in diskriminatorno v tožnikovo škodo. Izpodbijana odločba je neutemeljena in napačno obrazložena. Meni, da mu je kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbe tukajšnjega sodišča I U 1643/2021-30 z dne 19. 4. 2022, I U 1862/2021-15 z dne 20. 4. 2022, I U 171/2022-7 z dne 19. 4. 2022 in sklep I U 1862/2021-14 z dne 20. 4. 2022. 7. Peta alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat pojasnilo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Če bi zakonodajalec iz navedene ureditve ZBPP želel izključiti pravna sredstva v upravnem sporu, bi po presoji sodišča to izrecno zapisal, pa tega ni storil. Zato sodišče sodi, da zakonodajalčevega namena po izključitvi pravnih sredstev iz določbe pete alineje 8. člena ZBPP ni mogoče razbrati.

8. Drugačna razlaga navedene določbe ZBPP po mnenju sodišča ni logična, niti ni v skladu z ureditvijo upravnega spora v ZUS-1. Temeljno sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov se namreč uresničuje s tožbo v upravnem sporu, pravna sredstva zoper odločitev sodišča pa je mogoče vložiti le ob izpolnjenih predpostavkah iz 6. poglavja ZUS-1. Glede na naravo upravnega spora in obseg razlogov, ki jih tožnik lahko uveljavlja v tožbi, sodno varstvo v upravnem sporu na prvi stopnji opravlja funkcijo „drugega pravnega sredstva“, s čimer se z njim glede na pooblastila sodišča v okviru sodnega nadzora zagotavlja instančna kontrola. Zato ni logično niti s sistemskega vidika dopustno, da bi zakonodajalec z izključitvijo možnosti dodelitve BPP dostop do sodnega varstva v upravnem sporu na prvi stopnji omejeval v večji meri kot za pravna sredstva zoper odločbe sodišča. 9. Navedeno še posebej velja za revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, katerega cilj je zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Revizija zato ni dopustna v vsakem primeru, temveč le takrat, ko je intervencija Vrhovnega sodišča RS potrebna iz razlogov, ki niso vezani na interes posameznika, ki ga prizadevajo posledice izdane sodne odločbe v posamičnem konkretnem primeru, temveč zaradi zagotavljanja prej navedenih ciljev usmerjanja in poenotenja sodne prakse.1 Glede na navedeno bi moral organ za BPP tožnikovo prošnjo zavreči. Ker je organ za BPP tožnikovo prošnjo v navedenem delu zavrnil, je s tem storil več, kot pa bi bil dolžan dejansko storiti, saj bi lahko tožnikovo prošnjo v celoti zavrgel. 10. V zvezi s tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sklep I U 1862/2021-14 z dne 20. 4. 2022 sodišče ugotavlja, da se tudi navedeni sklep tukajšnjega sodišča nanaša na BPP, zaradi česar bi organ za BPP lahko na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP tožnikovo prošnjo tudi v navedenem delu zavrgel. Ker je presojal izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, je s tem storil več, kot je bil dolžan dejansko storiti.

11. Glede na vse zgoraj navedeno sodišče zavrača tožbene ugovore o neutemeljenosti in napačni obrazloženosti izpodbijane odločbe ter očitke o diskriminatorni obravnavi tožnika. Prav tako sodišče po pojasnjenem zavrača sicer pavšalne očitane kršitve 25. člena Ustave RS.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi določbe 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

13. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravno relevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno, temveč so sporna pravna vprašanja in naziranja (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Prim. Kerševan, Androjna, Upravno procesno pravo, Pravna obzorja, Ljubljana 2017, str. 610.