Jedro

V obravnavanem primeru se je začel postopek (185. člen ZPP) še v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1982 (Uradni list SFRJ št. 69/82), ki velja od 7.11.1982 dalje. Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je zato treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku tedanjih 50.000,00 DIN (5,00 SIT). Sicer pa je s poznejšo novelo ZPP mejna vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije v premoženjsko-pravnih sporih bila le še zvišana.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi toženec vzpostavil v prejšnje stanje parcelo tožeče stranke št. 26/1 in št. 27 k.o. P. tako, da bi odstranil objekt - garažo v obsegu, kolikor ta sega na navedeni parceli. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ureditev meje med sosednjima zemljiščema v tej pravdi ne more biti predhodno vprašanje. Tožečo stranko bi bilo treba napotiti na nepravdni postopek. Izvedencu B. S. je verodostojnost neutemeljeno odvzeta. Zaradi pojasnitve stvari bi moral biti namreč neposredno zaslišan na kraju samem. Prostor, kjer je toženec postavil garažo, je odmaknjen od stare hiše tožnikov nekaj metrov in predstavlja veliko oviro za gospodarsko uporabo stanovanjske hiše. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V premoženjsko pravnem sporu, kakršen je obravnavani, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 40. člena in 3. odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka je v tožbi v tej pravdi navedla vrednost spornega predmeta v znesku tedanjih 20.000,00 DIN (2,00 SIT) dne 31.8.1983, kasneje pa ta vrednost ni bila niti spreminjana, niti ji ni ugovarjala tožena stranka, niti je ni sodišče prve stopnje ugotavljalo na drugačen način (3. odstavek 40. člena ZPP).

V obravnavanem primeru se je torej začel postopek (185. člen ZPP) še v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1982 (Uradni list SFRJ št. 69/82), ki velja od 7.11.1982 dalje. Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je zato treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku tedanjih 50.000,00 DIN (5,00 SIT). Sicer pa je s poznejšo novelo ZPP mejna vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije v premoženjsko-pravnih sporih bila le še zvišana. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega, to pa je bil po tedaj veljavnih določbah ZPP pogoj za dovoljenost revizije v premoženjsko pravnih sporih, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči. Določbe ZPP (zakona o pravdnem postopku - Uradni list SFRJ 4/77-27/90), na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1/91-I).