Jedro

Če eden izmed staršev mladoletnemu otroku podari stanovanje, obenem pa si z isto pogodbo izgovori brezplačno služnost stanovanja, ni potrebna privolitev CSD ter takšne listine zato tudi v zemljiškoknjižnem postopku ni treba predložiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Obrazložitev

: V tej zemljiškoknjižni zadevi je predlagatelj skupaj predlagal vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini na hčerkino ime, obenem pa vknjižbo služnosti stanovanja v svojo korist. Zemljiškoknjižna referentka je dovolila vknjižbo lastninske pravice na hčerkino ime, zavrnila pa predlog v delu, s katerim bi predlagatelj pridobil brezplačno služnost stanovanja. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljev ugovor zoper ta sklep zavrnilo in sklep zemljiškoknjižne referentke potrdilo.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. Sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo vpis opravljen v skladu z zemljiškoknjižnim predlogom v tej zadevi. Znova navaja, da je v obravnavani zadevi predlagatelj podaril mladoletni hčeri nepremičnino ter si hkrati izgovoril dosmrtno brezplačno služnost stanovanja ter prepoved odtujitve in obremenitve. Še vedno vztraja, da soglasje centra za socialno delo ni potrebno, ker je darilo večje od bremena. Prav tako opozarja, da je bil posel sklenjen sočasno (torej tako darilna pogodba kot pogodba o ustanovitvi brezplačne služnosti stanovanja).

Pritožba je utemeljena.

Namen pravila iz 111. člena ZZZDR (1) je v varstvu premoženjskih pravic otroka. Ker so starši otrokovi zakoniti zastopniki, bi imeli brez varovalne določbe tudi polno razpolagalno pravico na področju stvarnega prava glede otrokovih nepremičnin. Tako bi lahko ravnali izrazito v otrokovo škodo. Otrok pri tem ne bi mogel storiti ničesar. Ravno preprečevanju takšne morebitne škode je namenjena varovalna določba 111. člena ZZZDR.

Ne preprečuje pa navedena določba pridobitve pravic.

Ker je navedena določba naravnana na varstvo otrokove stvarnopravne sfere, ima ustrezen odraz tudi v zemljiškoknjižnem pravu. Iz 2. odstavka 35. člena ZZK-1 (2) izhaja, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu otroka priloženo tudi dovoljenje pristojnega organa (glede na 111. člen ZZZDR je to center za socialno delo). Vendar: slednje velja le v primeru, če je takšno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje potrebno za sam pravni posel. Odgovor na to vprašanje pa daje že prej navedeni 111. člen ZZZDR. Soglasje je po namenu 111. člena ZZZDR potrebno tedaj, ko bi bil posel lahko vsaj hipotetično v otrokovo škodo. Tak posel je lahko tudi obremenitev otrokove nepremičnine s služnostno pravico (torej tudi z brezplačno služnostjo stanovanja). Soglasje bi bilo torej potrebno, če bi bil otrok lastnik nepremičnine, starši pa bi jo želeli obremeniti s takšno osebno služnostjo. Vendar je bil v obravnavani zadevi lastnik stanovanja (oziroma solastnik neetažirane nepremičnine) oče. Posel, s katerim naj bi se v njegovo korist ustanovila takšna osebna služnost, je bil vsebinsko neločljiv (tudi kavzalno) in časovno neločljivo povezan z daritvijo te iste nepremičnine. Ne v času zavezovalnega ne v času razpolagalnega pravnega posla otrok ni bil lastnik nepremičnine.

V takšnem položaju, ko torej otrok s sestavljenim, a celovitim pravnim poslom pridobi lastninsko pravico, ki pa je obenem (v istem trenutku) že tudi obremenjena z osebno služnostjo, njegov položaj z vidika 111. člena ZZZDR ne more biti niti hipotetično poslabšan. S takšnim celovitim poslom ima po njegovi zemljiškoknjižni izvedbi otrok več in ne manj pravic. Povedano drugače: niti količinsko niti vsebinsko mu ni nič odvzeto. Čim pa je tako, soglasje CSD po 111. členu ZZZDR ni potrebno. Ob takšnem odgovoru pa v skladu z 2. odstavkom 35. člena ZZK-1 tudi v zemljiškoknjižnem postopku tovrstne listine ni treba predložiti.

Pravno stališče prvega sodišča je zato napačno. Pritožbeno sodišče zato postopek vrača v ugovorno fazo, kjer bo mogoče ponovno odločati o zemljiškoknjižnem predlogu, upoštevaje tu navedeno pravno izhodišče. Pooblastilo za odločitev je podano v 5. točki 3. odstavka 161. člena ZZK-1. (1)Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 – Ur. l. RS, št. 16/2004).

(2)Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003).