Jedro

Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in hkrati odločil, da tožnik nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe zanjo ne more ponovno zaprositi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedel, da družinska članica tožnika A.A. ni lastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco Centralno klirinško depotne družbe ter ugotovil, da je omenjena tožnikova družinska članica lastnica treh vrednostnih papirjev X. Tožnik je torej zamolčal relevantne podatke, kar po upravnosodni praksi šteje za navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju. Ker je tožnik zamolčal relevantne podatke, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. V tožbi najprej opisuje težave z delovanjem spletnega obrazca za izpolnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navaja, da potrebuje brezplačno pravno pomoč za postopek z bivšo partnerko. Preživlja partnerico A.A., ki je študentka, ima pa le 740,00 € plače, zato upa, da bo njegovi prošnji ugodeno. Z A.A. za omenjene papirje nista vedela, saj je bila pooblaščenka na vrednostnih papirjih še mladoletne A.A. njena mati C.C.. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetne spis.

Tožba ni utemeljena.

Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter z računov imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju družinskega člana, v točki 4 na vprašanje, ali je tožnikova družinska članica lastnica oziroma solastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil ne. Organ za brezplačno pravno pomoč je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe v registru Klirinško depotne družbe in ugotovil, da je tožnikova družinska članica A.A. lastnica treh vrednostnih papirjev X.. Tudi tožnik priznava, da je A.A. lastnica navedenih vrednostnih papirjev, v tožbi navaja le, da za njih nista vedela.

Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi prosilčeve pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnik ni navedel, da je članica njegove družine A.A. lastnica zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, ampak je – nasprotno – izjavil, da ni lastnica vrednostnih papirjev, je s tem navajal neresnične podatke premoženjskem stanju svoje družine, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Na pravilnost odločitve tudi tožbene navedbe ne vplivajo. Prosilec za brezplačno pravno pomoč mora na podlagi 20. člena ZBPP pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podati izjavo o svojih premoženjskih razmerah in premoženjskih razmerah družinskih članov. Od prosilca za brezplačno pravno pomoč se tako pričakuje, da pri tem postopa z veliko stopnjo vestnosti in skrbnosti, saj je finančni položaj eden od bistvenih kriterijev za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec mora zato v izjavi natančno opisati svoje premoženjske razmere in dohodke, ali so ti takšni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa se bo nato ugotavljalo v postopku odobritve brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da iz uradnih evidenc izhaja, da je tožnikova družinska članica lastnica zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Ob tem sodišče dodaja, da po od 1. 9. 2008 veljavnem ZBPP (Uradni list RS, št. 23/2008) organ za brezplačno pravno pomoč zahtevo prosilca zavrne, če ta navaja neresnične podatke, ne glede na to ali je to storil namenoma ali ne.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).