Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila, je namreč pomembna okoliščina, katera stranka je povzročila spor.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Tožena stranka je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna povrniti tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) pravdne stroške v znesku 3.244,09 EUR. Svojo odločitev je oprlo na prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ker je tožnik z modificiranim tožbenim zahtevkom v pravdi v celoti uspel. Proti citiranemu sklepu je toženka vložila pravočasno pritožbo ob smiselnem uveljavljanju pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb procesnega prava iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava ter s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.
Neutemeljena je pritožbena graja, ki smiselno sodišču prve stopnje očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker da pri ponovnem odločanju o stroških pravdnega postopka ni upoštevalo napotil pritožbenega sodišča v sklepu, s katerim je razveljavilo stroškovno odločitev, kar naj bi pomenilo kršitev določila 362. člena ZPP. Po pregledu in preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšnemu pritožbenemu očitku ni moč pritrditi. V ponovljenem postopku je namreč sodišče prve stopnje o stroških pravdnega postopka odločilo po uspehu v pravdi ob uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP, in ne po drugem odstavku citiranega zakonskega določila, kot je odločilo prvič, kar je bilo razveljavljeno in kar bi sicer kazalo na upoštevanje napotkov pritožbenega sodišča. Smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka tako ni podana.
Pri nadaljnjem pregledu zadeve pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tokrat sodišče prve stopnje pravilno o stroških pravdnega postopka odločilo z uporabo prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožnik je s svojim modificiranim tožbenim zahtevkom v celoti uspel, zato je upravičen do povrnitve njegovih pravdnih stroškov, ki so mu nastali v postopku na prvi stopnji in ki so bili za pravdo potrebni - v skladu s 155. členom ZPP, ter tudi odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo - OT, česar pritožba ne graja. Res je, kot sicer trdi pritožba, da je tožnik tožbeni zahtevek modificiral šele na glavni obravnavi dne 12.12.2000 in da je pred tem uveljavljal tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev solastninskega deleža na premičninah, vendar glede na to pritožbeno sodišče poudarja, da v zvezi s tem in tudi ne s prvotno postavljenim višjim zahtevkom na skupnem premoženju, glede na ugovor toženke, ki je že v odgovoru na tožbo ugovarjala v tožbi zatrjevanemu dejstvu zunajzakonske življenjske skupnosti pravdnih strank, niso nastali nobeni posebni stroški, saj se je pretežni del postopka na prvi stopnji ugotavljalo, ali je med pravdnima strankama bila vzpostavljena zunajzakonska življenjska skupnost v času, ko sta ustvarjali skupno premoženje. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju takšne skupnosti, ki je bila podlaga odločitvi o modificiranem tožbenem zahtevku, je sodišče prve stopnje, kljub temu da je do modificiranega tožbenega zahtevka tožnik uveljavljal delež na solastnem premoženju v višini 1/2, povsem utemeljeno zaključilo, da je tožnik s svojim zahtevkom v končni fazi v celoti uspel, v posledici tega pa mu je toženka tudi dolžna povrniti pravdne stroške. V skladu s temeljnim načelom, ki velja pri odločanju o povrnitvi stroškov, po katerem nosi stroške tista stranka, ki jih je povzročila, je namreč pomembna okoliščina, katera stranka je povzročila spor. V obravnavanem primeru je to bila toženka, ki je ves čas trajanja postopka nasprotovala zunajzakonski skupnosti in ni bila pripravljena tožniku ničesar priznati na račun skupnega premoženja, zato je bila tožba vsekakor potrebna.
Višine odmerjenih pravdnih stroškov in za katera pravdna dejanja so bili prisojeni pritožba ne graja, materialnopravni preizkus pa je pokazal, da jih je sodišče prve stopnje odmerilo za tista pravdna dejanja, ki so bila za pravdo potrebna (155. člen ZPP) ter po višini v skladu z OT.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje - 2. točka 365. člena ZPP.
Toženka s svojo pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.