Jedro

Ena od zahtev za formalno popoln predlog za dopustitev revizije je, da je predlagano vprašanje sporno, kar smiselno pomeni, da mora predlagatelj pri oblikovanju pravnega vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju. S tem je povezana tudi zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj naj bi bila ta stališča sodišča napačna.

Izrek

I.Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III.Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper 1. točko izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca, št. 090-56/2021/24 z dne 3. 5. 2021, s katero je navedeni organ delno ugodil pritožbi prosilca A. A. in odločbo tožnika, št. 090-5/2020-11 z dne 3. 2. 2021, delno odpravil ter tožniku naložil, da mora v roku 31 dni od vročitve zadevne upravne odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati tam individualno naštete dokumente.

2.Upravno sodišče je odločilo, da izpodbijana odločba ni nična. Obrazložilo je, da so zahtevani dokumenti, našteti v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, informacije javnega značaja, in nadalje, tudi ob sklicevanju na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, kot neutemeljene zavrnilo ugovore o obstoju izjem po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, ki bi preprečevale ugoditvi prošnje prosilca v obsegu, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Upravno sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Kot izhaja iz 17. točke izpodbijane sodbe, je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, in sicer v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ker so se vse stranke upravnega spora pisno odpovedale glavni obravnavi.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja vprašanja:

Ali lahko Upravno sodišče v upravnem sporu odloči brez glavne obravnave v primeru, ko je ena izmed strank izvedbo glavne obravnave izrecno zahtevala oziroma se stranke izvedbi glavne obravnave niso pisno odpovedale? Ali je Upravno sodišče ravnalo v nasprotju s prvim odstavkom 51. člena ZUS-1 in prvim odstavkom 279.a členom ZPP s tem, ko ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da se tožeča stranka ni pisno odpovedala izvedbi glavne obravnave oziroma je celo izrecno zahtevala, da se glavna obravnava izvede? Ali je Upravno sodišče s tovrstnim postopanjem poseglo v pravico tožeče stranke iz 22. člena Ustave RS?

4.Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5.Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po navedeni zakonski določbi, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6.Ena od zahtev za formalno popoln predlog je torej, da je predlagano vprašanje sporno, kar smiselno pomeni, da mora predlagatelj pri oblikovanju pravnega vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe o tem vprašanju. S tem je povezana tudi zahteva po kratki utemeljitvi, zakaj naj bi bila ta stališča sodišča napačna.

7.Obravnavani predlog te zahteve ne izpolnjuje, saj se predlagana vprašanja nanašajo na stališče, ki ga v izpodbijani sodbi ni oziroma odločitev sodišča ne temelji na njem.

8.Vprašanja temeljijo na trditvi, da je Upravno sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave, čeprav se ji predlagatelj ni pisno odpovedal. Vendar pa odločitev Upravnega sodišča ne temelji na takem procesnem dejanskem stanju, temveč na ugotovitvi, da se je predlagatelj izvedbi glavne obravnave odpovedal (17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Predlagatelj zatrjuje, da je ta ugotovitev Upravnega sodišča zmotna, kar v bistvenem pomeni, da izpodbijani sodbi očita protispisnost. Pri tem pojem protispisnosti v obrazložitvi predloga sicer omenja, vendar pa vprašanja v zvezi s tem ne postavi, temveč izhaja iz procesnega dejanskega stanja, kakršno bi bilo, če do protispisnosti sploh ne bi prišlo.

9.Po drugi strani pravno stališče, na katerem temelji odločitev Upravnega sodišča o opustitvi glavne obravnave, samo po sebi v ničemer ne odstopa od sodne prakse, niti ne pomeni kršitve zakona. To pa pomeni, da bi moralo Vrhovno sodišče, če bi se želelo v reviziji opredeliti do protispisnosti, povsem samostojno oblikovati revizijsko vprašanje, ki bi se nanašalo na to protispisnost, in na podlagi katerega bi potem dopustilo revizijo. Ker ZPP ne predvideva dopustitve revizije po uradni dolžnosti, to ni mogoče.

10.Vsebina vprašanj se torej ne sklada z vsebino izpodbijane sodbe, zato je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 predlog za dopustitev revizije zavrglo.

11.Predlagatelj je skupaj s predlogom za dopustitev revizije predlagal tudi izdajo odložitvene začasne odredbe. Na predlog za izdajo začasne odredbe tožena stranka in prizadete osebe s položajem stranke niso odgovorile.

12.V prvem odstavku 84. člena ZUS-1 je določeno, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Izjema je predvidena v drugem odstavku tega člena, skladno s katerim lahko Vrhovno sodišče na predlog revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

13.Iz navedenih določb izhaja, da je o predlogu za izdajo začasne odredbe mogoče odločiti le do odločitve o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi zavrglo predlog za njeno dopustitev, ni izpolnjen pogoj za vsebinsko odločanje o začasni odredbi. Zato je zavrglo tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

14.Predlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov predloga za dopustitev revizije in predloga za izdajo začasne odredbe, vendar s predlogoma ni uspel, zato sam trpi svoje stroške tega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

15.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.