Jedro

Pri darilni pogodbi motiv lahko predstavlja del pravne podlage pravnega posla. Ni nujno, da bi pravdni stranki vnesli motiv v pravno podlago pri sklenitvi pravnega posla tako, da bi to dejstvo zapisali v pogodbo, ampak lahko motiv ustno določita kot del pravne podlage, s čimer je prešel v vsebino neodplačnega pravnega posla.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z veljavnostjo 30 dni po pravnomočni rešitvi pravdnega postopka, na podlagi katere se toženi stranki prepoveduje odtujitev ali obremenitev njej lastne polovice nepremičnine vl. št. 1401 k.o. B... z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi. Proti sklepu se je po odvetniku pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu ugodi. Navaja, da je pravna podlaga tako pomemben sestavni del pogodbe, da je od nje odvisen obstoj pogodbe tudi potem, ko je bila pogodba pravno veljavno sklenjena in realizirana. Če pravna podlaga kasneje odpade, pogodba preneha veljati. Kar sta stranki z izvirševanjem pogodbe dali oziroma sprejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta to dolžni vrniti. Pogodbena obveznost se na podlagi zakona, t.j. 4. odst. 210. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), spremeni v kondikcijsko obveznost. Pri neodplačni pogodbi lahko tvori pravno podlago tudi nagib - darilo glede na sklenjeno zakonsko zveze, ki je kasneje razvezana. Glede na navedeno obstoji verjetnost vtoževane denarne terjatve tožnice nasprotni toženki. Pritožbeno sodišče vsebine odgovora na ugovor (ki ga je pravilno šteti za odgovor na pritožbo) ne povzema, saj odgovor na pritožbo proti sklepu ni predviden (1. odst. 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ in 366. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da darilna pogodba z dne 6.1.1994 predstavlja kavzalni pravni posel, pri čemer je bila kavza v tem, da tožeča stranka toženki nekaj podari z darilnim namenom (primerjaj 51. člen ZOR). Ni pa se mogoče strinjati z nadaljnjim materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje, da motiv ne spada v pravno podlago, razen kolikor pravna norma ali pogodba tega posebej ne določata. Čeprav iz darilne pogodbe z dne 6.1.1994 ne izhaja, iz katerega subjektivnega nagiba se je darovalka odločila darovati svoje premoženje, to nikakor ne pomeni, da določen motiv ni mogel postati del pravne podlage. Motiv - podariti toženki zaradi sklenitve zakonske zveze tožničinim sinom, sta pogodbeni stranki lahko ustno določili kot del pravne podlage, s čimer je ta iz razloga, ker je bil obdarjenki ob sklenitvi pogodbe znan, prešel v vsebino pravnega posla. Ni razloga, da bi moral biti motiv izrecno določen kot pogoj, saj stranki svojo voljo lahko izrazita tudi s konkludentnimi dejanji. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, ob upoštevanju celotnega trditvenega gradiva pravdnih strank, ponovno presoditi, ali so kumulativno izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen ZIZ).