Jedro

Ker mora po določbi 168. čl. ZIZ upnik izkazati, da je dolžnik lastnik nepremičnin, predstavlja presoja o tem, ali je upnik izkazal lastništvo dolžnika na nepremičninah, odločitev o utemeljenosti ali neutemeljenosti izvršilnega predloga. To pa ni več predhoden preizkus predloga za izvršbo.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v N. m.

Obrazložitev

V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na Okrajno sodišče na J. proti dolžniku, ki ima stalno prebivališče na območju tega sodišča. V predlogu je predlagal izvršbo z več sredstvi izvršbe, med njimi tudi na nepremičnine, pripisane pri vl. št. 1240 k.o. Č. Okrajnega sodišča v N. m. Krajevna pristojnost po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je izključna krajevna pristojnost, zato se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno in sicer v fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo, torej pred izdajo sklepa o izvršbi. Tako je ravnalo Okrajno sodišče na J. v obravnavani zadevi, saj je pred izdajo sklepa o izvršbi ugotovilo, da je glede na določbo 3. odst. 35. čl. ZIZ izključno pristojno za odločanje o tem izvršilnem predlogu Okrajno sodišče v N. m., saj so med predlaganimi sredstvi izvršbe tudi nepremičnine, za odločanje o predlogu za izvršbo na nepremičnine pa je po določbi 1. odst. 166. čl. ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

Okrajno sodišče v N. m. je po prejemu sklepa Okrajnega sodišča na J., s katerim se je le-to izreklo za krajevno nepristojno, sprožilo spor o pristojnosti, saj meni, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče na J., ker izvršbe na nepremičnine ne bo mogoče niti dovoliti, niti opraviti, glede na to, da je ob predhodnem preizkusu predloga za izvršbo z vpogledom v priložen zemljiškoknjižni izpisek ugotovilo, da dolžnik ni lastnik nepremičnin, na katere je upnik predlagal izvršbo. Kot je bilo že navedeno, se v izvršilnem postopku sodišče lahko po uradni dolžnosti v fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo izreče za krajevno nepristojno. Odgovor na vprašanje, kaj je predhoden preizkus izvršilnega predloga, predstavljajo določbe ZIZ in v smislu 15. čl. ZIZ ob analogni uporabi tudi določbe ZPP. Določbi 40. in 41. čl. ZIZ določata, kaj mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. V določbah 272. do 274. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ pa so predpisana opravila, ki jih lahko sodnik opravi v fazi predhodnega preizkusa tožbe oz. analogno izvršilnega predloga. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določil pa sodišče v tej fazi postopka ne more vsebinsko odločati o tožbi ali predlogu za izvršbo, torej ne o tem, ali je predlog za izvršbo utemeljen. V konkretnem primeru bi sodnik v fazi predhodnega preizkusa predloga za izvršbo lahko zahteval njegovo dopolnitev, če upnik predlogu za izvršbo ne bi priložil zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnine, katerih prodajo predlaga zaradi poplačila svoje terjatve. V okvir te presoje pa ne sodi vprašanje, ali je dopustno dovoliti predlagano izvršbo na nepremičnine, ker iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da dolžnik ni lastnik nepremičnin. Ker mora po določbi 168. čl. ZIZ upnik izkazati, da je dolžnik lastnik nepremičnin, predstavlja presoja o tem, ali je upnik izkazal lastništvo dolžnika na nepremičninah, odločitev o utemeljenosti ali neutemeljenosti izvršilnega predloga. To pa ni več predhoden preizkus predloga za izvršbo. Zato je stališče Okrajnega sodišča v N. m. v predlogu za določitev pristojnosti sodišča v tem izvršilnem postopku, da ni pristojno za odločanje zato, ker iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da dolžnik ni lastnik nepremičnin, katerih prodajo predlaga upnik, napačno. Kljub navedeni ugotovitvi je Okrajno sodišče v N. m. krajevno pristojno za odločanje v konkretni izvršilni zadevi na podlagi določbe 3. odst. 35. čl. ZIZ in 1. odst. 166. čl. ZIZ, saj se nepremičnine nahajajo na območju njihovega sodišča.