Up-460/01

26. 3. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. marca 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1093/99 z dne 11. 7. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 407/99 z dne 7. 10. 1999 in odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 02008/0517/98 0076 PE z dne 9. 2. 1999 se ne sprejme.

Obrazložitev

1.Pritožnik v vlogi, ki jo je bilo šteti za ustavno pritožbo, izraža nezadovoljstvo z izpodbijano sodbo, s katero je bilo odločeno o njegovem (ne)izpolnjevanju pogojev v zvezi s priznanjem statusa žrtve vojnega nasilja begunca po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (uradni list RS, št. 63/95 in nasl. - v nadaljevanju ZZVN). Po stališču sodbe pritožnik ni izkazal obstoja konkretnega nasilja s strani okupatorja, ki mu je bilo neposredno povzročeno ali mu je grozilo. V ustavni pritožbi pritožnik navaja okoliščine, zaradi katerih meni, da mu gre obravnavani status in prosi Ustavno sodišče, naj mu ga prizna tako, kot mu je bil priznan z odločbo prvostopnega upravnega organa.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je glede na navedeni 50. člen ZUstS le, da ugotovi, ali ni bila z izpodbijano sodbo pritožniku kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivo pravno stališče. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Sodišče je utemeljilo odločitev, zakaj pritožniku po ZZVN ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja begunca.

4.Ustavno sodišče iz vseh navedenih razlogov ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata

Milojka Modrijan