Jedro

Tožena stranka je imela možnost, da se na navedbe in dokaze tožeče stranke odzove, le izkoristila ni te možnosti. Zaradi tega tudi ne more uspeti s sklicevanjem na kršitev pravice do izjave oziroma pritožbenimi navedbami, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 331,50 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojne listine, VL 5468/2016 z dne 21.1.2016 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. odstavku, toženi stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 590,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožila tožena stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe, pritožbenih stroškov pa ni priglasila.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo z nosilnim razlogom, da tožena stranka ni odgovorila na navedbe in dokaze tožeče stranke, utemeljenost zahtevka pa v celoti izhaja iz navedb tožeče stranke in predloženih listin: vtoževana računa se nanašata na končno situacijo za elektroinstalaterska dela in dodatna elektro dela, za oba računa je tožeča stranka toženi poslala opomin, zapisnik končnega pregleda in prevzema je podpisal upravnik, nadzornik in za naročnika X sklad PIZ, tožeča stranka pa je v roku odpravila vse pomanjkljivosti, kar je bilo potrjeno tudi s strani nadzora. Ugovornim navedbam, da ni prišlo do uskladitve končnega obračuna in da tožeča stranka ni odpravila napak, ki jih je uveljavljal investitor, sodišče ni sledilo, saj jih tožena stranka z ničemer ni dokazala.

6. Pritožnik nobene od dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izpodbija, navaja pa, da ni bil vabljen na narok za glavno obravnavo, niti ga sodišče ni pozvalo, da predloži dokazne listine.

7. Nobena od pritožbenih navedb ni utemeljena. Tožena stranka je bila na narok za glavno obravnavo pravilno vabljena, le vabila ni prevzela, kot to izhaja iz vročilnice, pripete na l. št. 35 spisa. Zaradi tega je bila vročitev vabila na narok opravljena s fikcijo (142. člen ZPP). Dodatek k vročilnici, ki ga je pri fikciji vročitve šteti kot sestavni del vročilnice, je izpolnjen v celoti, torej v vseh postavkah, v katerih jih je vročevalec dolžan izpolniti. Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev vabila na narok toženi stranki opravljena pravilno (prim. 142. člen ZPP). Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev, zaradi česar tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da vabila na narok ni prejela.

8. Isto velja za pritožbene navedbe, da tožena stranka ni prejela poziva na predložitev listin. Sodišče ni dolžno stranko pozivati, da predloži listine, ki bi ji lahko bile v prid, je pa dolžno vlogo nasprotne stranke vročati, kar je tudi storilo. Katere dokaze bo tožena stranka predložila, ni stvar sodišča, pač pa odločitve stranke same. Toda tožena stranka tudi poziva na odgovor in vloge, s katero je tožeča stranka pojasnila temelj in višino vtoževane terjatve ter predložila dokaze, ni prevzela, zato sta ji bila tudi ta vloga in poziv na odgovor vročena s fikcijo (pripeto k l. št. 30 spisa). Tožena stranka je torej imela možnost, da se na navedbe in dokaze tožeče stranke odzove, le izkoristila ni te možnosti. Zaradi tega tudi ne more uspeti s sklicevanjem na kršitev pravice do izjave oziroma pritožbenimi navedbami, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (prim. 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP).

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.