Jedro

Revidentka se zoper prvostopenjsko sodbo ni pritožila, zato je za dovoljenost revizije pomembna vrednost z njene strani izpodbijanega dela pravnomočne sodbe enake znesku, za katerega je drugostopenjsko sodišče na pritožbo tožeče stranke zvišalo odškodnino.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da morata toženi stranki nerazdelno plačati tožniku odškodnino v znesku 1,400.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.7.2001 dalje, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je zvišalo odškodnino za 150.000 SIT, tako da morata toženi stranki nerazdelno plačati tožniku odškodnino v znesku 1,550.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.7.2001 dalje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo prva tožena stranka Republika Slovenija (Ministrstvo za obrambo). Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji predlaga, da se v celoti razveljavita drugostopenjska in prvostopenjska sodna odločba in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/2002 in 2/2004) je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Prva tožena stranka uvodoma navaja, da je v tej odškodninski zadevi sporno 1,550.000 SIT. V nadaljevanju revizije pa na dveh mestih predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje v celoti, podrejeno pa tistih delov sodb, ki se nanašajo na prvo toženo stranko. Ker lahko vsaka stranka praviloma uveljavlja le svoje pravice, velja tudi v tem primeru, da prva tožena stranka nima pravice do revizije v korist druge tožene stranke in je zato revizija v delu, kolikor se nanaša na sodbo proti drugemu tožencu, nedovoljena (2. odstavek 324. člena ZPP).

Če je tudi glede na opisano protislovje v reviziji mogoče razumeti, da prva tožena stranka izpodbija pravnomočno sodbo v delu, ki se nanaša nanjo, v celoti, je potrebno ugotoviti, da izpodbijana sodba vsebuje obsodilni del (1,550.000 SIT) in zavrnilni del (2,650.000 SIT). Za revizijo proti zavrnilnemu delu sodbe prva tožena stranka nima pravnega interesa, zato je tudi v tem delu revizija nedovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP).

Vložena revizija je torej lahko relevantna samo zoper obsodilni del pravnomočne sodbe, kolikor se nanaša na prvo toženo stranko. Po 2. odstavku 367. člena je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT. Revidentka je kot sporno sicer navedla vrednost 1,550.000 SIT, v resnici pa vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 150.000 SIT. Prva tožena stranka se zoper prvostopenjsko sodbo ni pritožila, zato je ta v obsodilnem delu (1,400.000 SIT) postala pravnomočna z iztekom pritožbenega roka. Zoper prvostopenjsko sodbo se je pritožila samo tožeča stranka in s sodbo sodišča druge stopnje je bilo v škodo prve tožene stranke pravnomočno odločeno le glede zneska 150.000 SIT. Ta znesek predstavlja izpodbijani del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji. Ker navedena vrednost ne presega 1,000.000 SIT (1. in 2. odstavek 367. člena ZPP), revizija tudi v tem delu ni dovoljena. Revizija je tako nedovoljena v celoti, zato jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).