Jedro

Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in nezaupanje v pristojno sodišče ne pomenita utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec podaja predlog za delegacijo pristojnosti, ker meni, da pristojno sodišče ne more objektivno razsoditi v zadevi. Navaja, da je policist, ki živi v službenem stanovanju in ima težave s sosedi, ker ne razumejo potreb njegove večje družine. Zato pred pristojnim sodiščem teče zoper njega in njegove družinske člane še en pravdni postopek. Meni, da ta postopek ne gre v pravo smer, saj ga ljudje poznajo kot policista in mu hočejo škodovati.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodna praksa med druge tehtne razloge najpogosteje uvršča dvom v nepristranskost sojenja. Ta je podan, če je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 5. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Zgolj nezadovoljstvo stranke z delom in nezaupanje v pristojno sodišče ne pomenita utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.1 Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.

6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da toženčeve pavšalne navedbe ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je njegov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

1 Tako tudi VSRS sklep I R 209/2023 z dne 6. 12. 2023.