Jedro

Sindikat F. je tako reprezentativen tudi za plačno skupino C po ZSPJS, kamor so uvrščeni vojaki.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, ki se glasi: ''1. Ugotovi se, da Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 80/2018 z dne 7. 12. 2018) in Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 31/2019 z dne 16. 5. 2019) nista veljavna, ker sta bila sprejeta v neskladju z Ustavo RS, ZSPJS, ZKolP, ZObr in ZSSV, zaradi veljave v dejavnosti obrambe in vojaških poklicih ter pri delodajalcu, ker ju nobeden od reprezentativnih sindikatov za dejavnost obrambe ali vojaških poklicev in pri delodajalcu ni podpisal; 2. Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 80/2018, Ur. l. RS, št. 31/2019) se odpravita; 3. Ministrstvo za obrambo mora sodbo objaviti v Uradnem listu RS v 8 dneh po pravnomočnosti; 4. Ministrstvo, pristojno za delo, mora v 8 dneh po objavi sodbe v Uradnem listu RS anekse izbrisati iz evidence kolektivnih pogodb in o tem izdati potrdilo, ki ga mora s sodbo poslati vsakemu podpisniku kolektivne pogodbe." Odločilo je še, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotnemu udeležencu pa je dolžan v roku 8 dni plačati stroške postopka v znesku 996,30 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh treh pritožbenih razlogov. Vztraja, da sta bila izpodbijana aneksa sprejeta nezakonito, ker ju ni podpisal noben od reprezentativnih sindikatov v dejavnosti obramba (ti so A., B., predlagatelj, C.), vojaških poklicev – častniki, podčastniki, vojaki (B., predlagatelj) ali pri delodajalcu MORS (poleg predlagatelja še C., D. ter E.). Slednji štirje imajo z delodajalcem na podlagi lOO.b člena ZObr sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pogojev za delovanje. Oba aneksa je podpisal sindikat F., ki je član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in predstavnik interesov delavcev v državnih organih. Zmotno je stališče, da je aneksa na strani delojemalcev podpisal sindikat, ki je pri nasprotnem udeležencu reprezentativen za častnike, podčastnike in vojake kot zaposlene v državnem organu. Aneksa ne moreta veljati v dejavnosti obrambe, vojaških poklicih in pri delodajalcu MORS, ker ju ni podpisal nobeden od navedenih štirih sindikatov. Predlagatelj ni navajal, da je za veljavnost aneksov nujen njegov podpis, ampak da je za veljavnost aneksov v posamezni dejavnosti ali poklicu nujno, da ga podpiše vsaj en izmed reprezentativnih sindikatov dejavnosti obramba, vojaških poklicev ali pri delodajalcu. Ker nobeden od teh ni sodeloval pri sklenitvi aneksov, jim je bila nesorazmerno omejena možnost za zastopanje interesov zaposlenih. Napačno je stališče sodišča, da ni bil kršen 76. člen Ustave RS, češ da so imeli sindikati možnost pogajanj, z nepodpisom aneksov pa da so izrazili svobodno voljo. Zastopanje po sindikatu F. je nezakonito in neustavno. Ta sindikat ni seznanjen z interesi članov predlagatelja. Ureditev, ki dopušča sklenitev kolektivne pogodbe kljub nasprotovanju katerega od reprezentativnih sindikatov, ki združuje zaposlene v negospodarskih dejavnostih, katerih položaj ureja KPND, posega v svobodo delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave RS. Sodba v tem delu ne dosega standarda obrazloženosti, saj se sodišče ni opredelilo do odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-249/10, v kateri je ugotovilo neustavnost delov ZSPJS, ker ureditev v ZSPJS dopušča, da se plače javnih uslužbencev uredijo s kolektivno pogodbo v nasprotju z voljo katerega od reprezentativnih sindikatov dejavnosti, ki te javne uslužbence zastopa. Zato je ugotovilo, da ZSPJS v neustavnih delih posega v svobodo delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave RS. Enako dopušča KPND - da velja za zaposlene v negospodarskih dejavnostih, tudi če KPND iz posamezne dejavnosti ne podpiše noben sindikat. Neskladje ureditve sklepanja aneksov h KPND z Ustavo RS in mednarodnimi konvencijami ter pogodbami predstavlja podlago za neustavnost izpodbijanih aneksov. Zato ju je potrebno odpraviti. Poleg zmotne uporabe materialnega prava je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 8. in 14. točki 339. člena ZPP. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na predpisane kršitve določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo, četudi se pri tem po pravilnem opozorilu pritožbe ni opredelilo do navedb predlagatelja v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-249/10 z dne 15. 3. 2012 (Ur. l. RS, št. 27/2012), glede katere je napačno razlogovalo, da gre za dokaz, ki ni bil predložen, zaradi česar da se o njem ni dolžno izjaviti. Če se stranka sklicuje na vsebino določene odločbe Ustavnega sodišča RS, te ni šteti kot dokaz. Stališča iz ustavnih odločb, ki so nenazadnje tudi javno objavljena, so lahko materialnopravni vir odločitve, ne pa del dejanskega stanja. Zato je posledično neutemeljen z opisanim povezan pritožbeni očitek kršitve 8. in 14. točke 339. člena ZPP, saj sta ti dve postopkovni kršitvi nanašata na pomanjkljivo razlogovanje o dejstvih, ne o uporabi materialnega prava, kar je bistveno za rešitev obravnavane zadeve, v kateri dejansko stanje med strankama niti ni sporno.

6. Sodišče prve stopnje je sledilo toženkinim navedbam o veljavni sklenitvi dveh izpodbijanih Aneksov h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND).1 Poudarilo je, da KPND ne velja le za javne uslužbence, zaposlene na področju obrambe. Njena stvarna veljavnost je določena za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki opravljajo dejavnosti, ki se po uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti razvrščajo v področja, med katerimi je tudi področje L (javna uprava, obramba in obvezno socialno zavarovanje). Osebna veljavnost KPND pa je določena za vse delavce, zaposlene v organizacijah in pri delodajalcih ter drugih pravnih osebah s področja negospodarskih dejavnosti. Aneksa sta bila sklenjena z več kot 50 % večino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Podpisnik spornih aneksov je tudi sindikat F., predstavnik interesov delavcev v državnih organih. Med državne organe se uvršča tudi MORS, kot del državne uprave (14. in 35. člen ZDU). Sindikat F. je tako reprezentativen tudi za plačno skupino C po ZSPJS, kamor so uvrščeni vojaki. ZKolP za primere, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne določa posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da izpodbijana aneksa veljata tudi zaposlene na MORS.2

7. Predlagatelj v pritožbi vztraja pri svojem bistvenem stališču o neveljavnosti obeh aneksov, ker ju ni podpisal noben izmed reprezentativnih sindikatov v dejavnosti obramba (A., B., predlagatelj, C.), vojaških poklicev – častniki, podčastniki, vojaki (B., predlagatelj) ali pri delodajalcu MORS (poleg predlagatelja še C., D. ter E.). Slednji imajo z MORS sklenjeno pogodbo, ki se nanaša na pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov, kar pa ni odločilno. Po šestem odstavku 100.b člena ZObr je reprezentativni sindikat po tem zakonu sindikat v ministrstvu, v katerega je včlanjenih najmanj 15 odstotkov zaposlenih v ministrstvu, če zakon ne določa drugače. Po pravilnem stališču sodišča prve stopnje pojma sindikat v ministrstvu ni mogoče širiti tako, da drugi sindikati, kot npr. omenjeni sindikat F., ki so reprezentativni sindikati za področje države, ne bi bili relevantni pri presoji veljavne sklenitve aneksov h kolektivni pogodbi s splošno veljavnostjo.

8. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo zatrjevane kršitve 76. člena Ustave RS, ki določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Kot pomembno za zagotavljanje sindikalne svobode je izpostavilo, da je predlagatelj imel možnost pogajanj, četudi po njegovi volji do podpisa aneksov ni prišlo.

9. Predlagatelj neutemeljeno vztraja pri kršitvi sindikalne svobode, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-249/2010 z dne 15. 3. 20123, iz katere izhaja, da prvi in drugi odstavek 42. člena ZSPJS čezmerno posegata v pravico reprezentativnih sindikatov, da skladno s svojo voljo zastopajo svoje člane pri kolektivnem pogajanju, ki je ena od razsežnosti svobode delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave RS. Navedeni določbi 42. člena ZSPJS se nanašata na pogoj, da je KPJS sklenjena, ko jo podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja. Ustavno sodišče RS je pojasnilo, da je poseg v prostovoljnost kot element svobodnega delovanja sindikatov nesorazmeren, kadar omogoča sklenitev za vse javne uslužbence zavezujoče kolektivne pogodbe (1) ne glede na to, da takšni sklenitvi nasprotuje reprezentativni sindikat, ki edini združuje javne uslužbence iz posamezne kategorije javnega sektorja, in (2) ne glede na to, da ji nasprotujejo reprezentativni sindikati, v katere je včlanjenih več javnih uslužbencev posamezne kategorije kot v reprezentativne sindikate, ki prav tako zastopajo to kategorijo in podpirajo njeno sklenitev. Državnemu zboru je naložilo odpravo neskladja, s tem da se do odprave neskladja še vedno uporabljajo prvi do deseti odstavek 42. člena ZSPJS in KPJS. ZSPJS prepisuje sistem plač, kar pa ni predmet izpodbijanih aneksov h KPND. Stališča Ustavnega sodišča RS se torej izhodiščno nanašajo na pogoje za sklenitev KPJS, ne na pogoje za sklenitev KPND oziroma aneksov k njej.

10. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).

1 Prvi Aneks h KPND (Ur. l. RS, št. 80/2018) se nanaša na jubilejno nagrado in odpravnino ob upokojitvi, drugi Aneks h KPND (Ur. l. RS, št. 31/2019) se nanaša na regres za letni dopust za leto 2019. Predlagatelj tej ureditvi iz aneksov v pritožbi po vsebini ne nasprotuje - ne navaja npr. zakaj vsebina aneksov ni sprejemljiva. V pritožbi ne vztraja več pri stališču, da bi morala biti ta materija na podlagi 58. člena ZSSV urejena s posebno uredbo, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da se navedeni člen ZSSV, ki napotuje na uredbo, nanaša na plače, dodatke in nadomestila, ne pa na jubilejno nagrado, odpravnino ob upokojitvi in regres za letni dopust. 2 Predlagatelj je zahtevek za ugotovitev neveljavnosti aneksov v zahtevku vezal na neskladje z Ustavo RS, ZSPJS, ZKolP, ZObr, ZSSV, čeprav v navedbah izpostavlja predvsem Ustavo RS, ne tudi nezakonitosti. Medtem ko se zahtevek glasi na neveljavnost aneksov na splošno oziroma v celoti, iz navedb predlagatelja izhaja, da se zavzema za nekaj manj - da aneksa h KPND ne bi veljala za zaposlene pri MORS (tj. problem nesklepčnega predloga, ko navedbe in zahtevek niso povsem skladne, kar pa za odločitev, ki je tudi sicer zavrnilna, niti ni odločilno). 3 Podobna zavzemanja - ob sklicevanju na stališča iz navedene odločbe Ustavnega sodišča RS, so bila zavrnjena tudi že v zadevi X Pdp 71/2019, ki se je nanašala na vprašanje veljavne sklenitve aneksa h Kolektivni pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU) v zvezi z določitvijo plačnih razredov delovnih mest in nazivov plačne skupine C in J.