Jedro

Ker je bilo o vprašanju višine sodne takse za postopek o pritožbi že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom z dne 25. 1. 2022, za izdajo obravnavanega plačilnega naloga z dne 4. 7. 2022 o isti taksni obveznosti ni bilo nobene podlage. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, tako da je tožničinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 ugodilo in ta plačilni nalog razveljavilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke z dne 27. 7. 2022 zoper plačilni nalog Okrajnega sodišča v Šentjurju P 26/2019 z dne 4. 7. 2022 (za plačilo sodne takse za pritožbo) ugodi in se plačilni nalog razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog P 26/2019 z dne 4. 7. 2022. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje tožnica vlaga pravočasno laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Navaja, da ji je bila sodna taksa (v znesku 150 EUR) nepravilno odmerjena. Glede na vrednost spornega predmeta (105 EUR) bi morala sodna taksa po 16. členu ZST-1 in tarifni št. 1111 znašati 18 EUR oziroma glede na količnik 3 največ 54 EUR. Sodišče prve stopnje sicer plačilnega naloga sploh ne bi smelo izdati. V zvezi s tem se sklicuje na predhodni sklep pritožbenega sodišča I Cp 417/2022 z dne 19. 12. 2022. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zavrže. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugovor zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 zavrnilo, ker je presodilo, da je bila sodna taksa pravilno odmerjena glede na 29. člen ZST-1, da se kot vrednost zahtevka za odmero sodne takse glede sporov zaradi stvarnih in osebnih služnosti vzame 1.500 EUR, zaradi česar je po 16. členu ZST-1 upoštevaje količnik 3 (tar. št. 1121) pravilna višina sodne takse 150 EUR.

5. Pritožbeno sodišče po ponovnem pregledu spisa ugotavlja, da je bil plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 neutemeljeno izdan. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja: - Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo1 s plačilnim nalogom z dne 6. 8. 2021, zoper katerega je tožnica 1. 9. 2021 vložila ugovor in predlog za oprostitev plačila sodne takse.

- Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 10. 2021 tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 463/2021 z dne 23. 11. 2021 zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

- Sodišče prve stopnje je tožnico pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo z novim plačilnim nalogom z dne 25. 1. 2022, zoper katerega je tožnica vložila 18. 2. 2022 ugovor, ki ga je sodišča prve stopnje s sklepom z dne 17. 3. 2022 zavrnilo. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je tožnica vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 222/2022 z dne 28. 6. 2022 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 3. 2022. Ta sklep pritožbenega sodišča je bil tožnici vročen 21. 7. 2022 (fikcija vročitve).

- Sodišče prve stopnje je tožnico ponovno pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo z novim plačilnim nalogom z dne 4. 7. 2022, zoper katerega je tožnica vložila 28. 7. 2022 ugovor, ki ga je sodišča prve stopnje s sklepom z dne 14. 9. 2022 zavrglo in zavrglo tudi pritožbo zoper sodbo. Zoper ta sklep je tožnica vložila pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 417/2022 z dne 19. 12. 2022 ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

- Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijanim sklepom plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 zavrnilo.

6. Glede na povzet kronološki pregled spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri obravnavanem plačilnem nalogu za situacijo, ko je bilo o vprašanju višine sodne takse za postopek o pritožbe že pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom z dne 25. 1. 2022. Sodišče prve stopnje je kljub temu tožnici (nepravilno) vročilo nov (obravnavani) plačilni nalog z dne 4. 7. 2022, za izdajo katerega pa glede na povedano ni bilo nobene podlage. Gre za drugi plačilni nalog o isti taksni obveznosti, kar pomeni, da bi za isto pritožbo obstajali dve taksni obveznosti, zato je ponovna odmera iste sodne takse napačna. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, tako da je tožničinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 4. 7. 2022 ugodilo in ta plačilni nalog razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Navedeno bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi pri odločanju o tožničinem ugovoru, vloženem 1. 9. 2021 zoper plačilni nalog z dne 6. 8. 2021 (za plačilo sodne takse za pritožbo), o katerem vse do danes še ni odločilo.

1 Tožnica je 26. 7. 2021 vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 21. 5. 2021.