Jedro

Pri zahtevi tožnice za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, ki bi jo tožnica lahko samostojno uveljavila v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožničina zahteva se nanaša na dejstvo, da zakon omogoča, da se poleg časa prebitega v obveznem zavarovanju, v zavarovalno dobo všteje tudi nekatera obdobja izven delovnega razmerja, ki jih zakon taksativno našteva. Kot pravilno izpostavlja toženec, bo lahko tožnica znižanje starosti zaradi skrbi za otroka uveljavljala v postopku, ki se bo začel na njeno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. v postopku dejanske upokojitve. Ob morebitnem nestrinjanju z odločbo toženca, bo imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnica izpodbijala pisno informacijo toženca št.: ... z dne 20. 5. 2020 in zahtevala ugotovitev znižanja starostne meje zaradi skrbi za otroke za 2 leti in 2 meseca ter povrnitev stroškov postopka s strani toženca.

2. Sodišče je ugotovilo, da tožnici v tem sporu nista bila izdana niti prvostopenjska odločba niti dokončna odločba toženca.

3. Zoper prvostopni sklep je tožnica vložila pritožbo, v kateri navaja, da bi moralo sodišče ob popolni in pravilni ugotovitvi dejanskega stanja ugotoviti, da ni dokončnega niti prvostopenjskega upravnega akta toženca, ki ga ne more izpodbijati in predložiti, ker jih toženec kljub njenim zahtevam ni izdal. Postopala je v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se nanašajo na molk organa. V svojih pravicah je dejansko prizadeta, saj ji toženec jemlje pravico do upokojitve. Prisiljena je oddati vlogo za upokojitev v letu 2025 ali pa v letu 2023 in pričakati brez prejemkov in socialne varnosti na razrešitev spora. Glede na navedeno je prepričana, da so izpolnjene vse predpostavke za materialno odločanje, zato predlaga sodišču, da njeni pritožbi ugodi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno meritorno odločanje.

4. Toženec v odgovoru na pritožbo vztraja, da so pritožbeni očitki neutemeljeni. V 3. členu ZPIZ-2 so določene pravice, ki se zagotavljajo z obveznim zavarovanjem. Določilo 11. člena ZPIZ-2 določa, da se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo pri zavodu po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Določilo 2. člena ZUP določa, kaj je upravna zadeva in kdaj je potrebno izdati odločbo. Pri podaji informacije glede pričakovanega datuma upokojitve, toženca ne zavezuje dolžnost izdaje upravnega akta, tj. odločbe v skladu z določili ZUP, ker ne gre za pravico iz obveznega zavarovanja. Pravica iz obveznega zavarovanja je pravica do starostne pokojnine. Ni podlage za vodenje posebnega ugotovitvenega postopka. Tožnica bo upoštevanje znižanja starosti zaradi skrbi za otroka lahko uveljavila v postopku dejanske upokojitve. Tožnica bo ob nestrinjanju z odločbo, s katero bo odločeno o njeni pravici do starostne pokojnine, imela na voljo vsa pravna sredstva.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

7. V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali je tožnica upravičena do izdaje odločbe1 v posebnem ugotovitvenem upravnem postopku.

8. Tožba v socialnem sporu je dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zato, ker upravni akt ni bil izdan in vročen v zakonitem roku. Dokončnost upravnega akta je v socialnem sporu procesna predpostavka. Tožbo je mogoče vložiti samo zoper upravni akt, zoper katerega v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva (63. člen ZDSS-1). Skladno z 72. členom ZDSS-1 se tožba vloži v 30-ih dneh od vročitve dokončnega upravnega akta, če pristojni organ druge stopnje ni izdal upravnega akta o pritožbi strankam v zakonitem roku.2 Citirano določilo 72. člena ZDSS-1 je potrebno uporabiti v povezavi z določbo 75. člena ZDSS-1 o predhodnem preizkusu tožbe, iz katerega pa jasno izhaja, da je tožbo mogoče vložiti samo zoper upravni akt, zoper katerega v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. V nasprotnem primeru, če tožba ni vložena zoper dokončno odločitev v upravnem postopku in ne gre za molk organa,3 sodni postopek ni dopusten, zato se tožba v skladu z določbo 75. člena ZDSS-1 zavrže. 9. Glavnina pritožbe je usmerjena v dokazovanje, da je tožnica vložila tožbo na podlagi molka organa, do česar je upravičena, ker toženec na podlagi njene zahteve ni izdal odločbe.

10. Toženec je na tožničino zaprosilo izdal predhodno pisno informacijo o datumu izpolnitve pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine z dne 20. 5. 2020. Pravilno je razlogovanje sodišča v 4. in 5. točki obrazložitve sklepa, da toženec tožnici ni kršil pravic ali pravnih koristi z dokončnim upravnim aktom. V tem sporu ne gre za uveljavitev katere izmed v 3. členu ZPIZ-2 določenih pravic, ki se zagotavljajo z obveznim zavarovanjem. Od toženca ni mogoče zahtevati uvedbe upravnega postopka na podlagi zahteve, kjer ne gre za pravico, obveznost ali pravno korist iz pokojninskega zavarovanja, o kateri bi toženec moral odločati z upravnim aktom. Zaradi tega posledično ni mogoče ugotoviti molka organa.

11. Ključno je, da pri zahtevi tožnice za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, ki bi jo tožnica lahko samostojno uveljavila v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožničina zahteva se nanaša na dejstvo, da zakon omogoča, da se poleg časa prebitega v obveznem zavarovanju, v zavarovalno dobo všteje tudi nekatera obdobja izven delovnega razmerja, ki jih zakon taksativno našteva.4 Kot pravilno izpostavlja toženec, bo lahko tožnica znižanje starosti zaradi skrbi za otroka, uveljavljala v postopku, ki se bo začel na njeno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. v postopku dejanske upokojitve. Ob morebitnem nestrinjanju z odločbo toženca,5 bo imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva.

12. Glede na zakonska določila, tožencu nobena pravna podlaga ne nalaga, da o znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izda posebno odločbo. Ker so ostale pritožbene navedbe za pritožbeno rešitev zadeve v tem sporu irelevantne, se pritožbeno sodišče do njih niti posebej ne opredeljuje.

13. Zaradi navedenega je potrebno pritožbo v skladu s 353. in 365. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 O zahtevi za znižanje starosti zaradi skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti. 2 Če ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (molk organa), sme stranka vložiti tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Enako sme stranka ravnati tudi, če organ prve stopnje ne izda upravnega akta, zoper katerega ni pritožbe. Navedeno pomeni, da če pristojni organ ne izda upravnega akta v pritožbi toženca v zakonitem roku in ga tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, ko gre za molk organa, da stranka lahko vloži tožbo, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Enako ravna stranka in je mogoče vložiti tožbo, če organ prve stopnje ne izda upravnega akta, zoper katerega ni pritožbe. 3 In izpolnjenost pogojev, določenih v drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. 4 Eno izmed teh obdobij je tudi čas skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti skladno z 28. členom ZPIZ-2. 5 S katero bo odločeno o njeni pravici do starostne pokojnine.