Jedro

Pravica do pregledovanja spisa je zvezana z obdolženčevo pripravo obrambe (1. alinea 29. člena Ustave RS). Gre torej za pravico obdolženca, zoper katerega se je kazenski postopek že začel, ne pa človeka, zoper katerega je bila vložena ovadba, o kateri sploh še ni bilo odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper ravnanje tožene stranke, s katerim je bil tožniku onemogočen vpogled v spis tožene stranke.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da tožnik uveljavlja kršenje pravic do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in kršenja pravice do pravnega jamstva v kazenskem postopku po 29. členu Ustave RS. Povzema določbe 73., 144. in 128. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in skladno z določbami 144. člena ZKP pojasni, kdaj se kazenski postopek začne in kdaj obdolženec in njegov zagovornik lahko vpogledata v spis. Po presoji sodišča prve stopnje je treba določbo 5. odstavka 128. člena ZKP razumeti tako, da se pravica obdolžencev pregledovati in prepisovati spis ter si ogledati dokazne predmete ne nanaša na tožnika in njegovega zagovornika. Določbe 128. člena ZKP se namreč ne nanašajo na spise, ki jih ima tožilstvo v obdelavi pred odstopom zadev v delo sodišču. Tožnik z golim zatrjevanjem kršitve ustavne pravice ni z ničemer izkazal, da v postopku ni bil deležen enakega varstva pravic. Glede na to, da je z veljavno zakonodajo vpogled v predkazenske spise in ogled zbranih dokaznih predmetov omejen, upoštevaje zatrjevano dejansko stanje, tožniku niso bile kršene zatrjevane ustavne pravice. Zato je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi. Po tožnikovem mnenju je uporaba določb 5. odstavka 128. člena ZKP in 73. člena ZKP v obravnavanem primeru napačna. Uporabljena bi morala biti določba 1. odstavka 128. člena ZKP, ki določa, da se vsakemu, ki ima opravičen interes, sme dovoliti pregled spisov in prepis posameznih kazenskih spisov. Določbi 1. in 5. odstavka 128. člena ZKP se razlikujeta bistveno v tem, da ima obdolženec po 5. odstavku 128. člena pravico pregledati in prepisati spis, ki mu je ni moč odreči, po določbi 1. odstavka pa ima vsak, ki ima opravičen interes, možnost (če mu je to dovoljeno), da pregleda in prepiše posamezni kazenski spis. Tožnik ni trdil, da bi mu tožena stranka morala brezpogojno dovoliti vpogled v spis, vsekakor pa bi morala svojo odločitev obrazložiti, kot to določa vrsta odločb Ustavnega sodišča RS. Glede kršenja pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS pa tožnik meni, da ta pravica vsebuje tudi pravico do vedenja za razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. Tožena stranka svoje odločitve ni obrazložila, prvostopno sodišče pa se do omenjene kršitve sploh ni opredelilo. Uporabilo je splošno razlago pravice do varstva pravic, kar pa je neustrezno in je sodišče pripeljalo do napačnega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Skladno s prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki je pričel veljati s 1.1.2007, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo obravnavalo po določbah ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, odgovorilo pa je tudi na vse tožbene navedbe, in sicer z razlogi, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Ne drži niti tožbeni niti sedaj pritožbeni očitek tožnika, da so mu bile z zavrnitvijo pregleda in prepisa spisa tožene stranke kršene človekove pravice, zagotovljene z 22. in 29. členom Ustave RS. V obravnavani zadevi je tožnik zaprosil za vpogled v predkazenski spis, še preden je tožena stranka odločila o vloženi ovadbi zoper njega. Tožnik s tožbenimi navedbami, da je dostop do spisa, tudi v fazi predkazenskega postopka, temelj za pripravo ustrezne obrambe, dejansko očita toženi stranki (oziroma sedaj sodišču prve stopnje) kršitev pravice obrambe iz 29. člena Ustave RS. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da se v obravnavanem primeru kazenski postopek sploh še ni začel, ko bi bila po naravi stvari možna kršitev ustavne pravice iz 29. člena Ustave RS. Pravica do pregledovanja spisa je namreč zvezana z obdolženčevo pripravo obrambe (1. alinea 29. člena Ustave RS). Gre torej za pravico obdolženca, zoper katerega se je kazenski postopek že začel, ne pa človeka, zoper katerega je bila vložena ovadba, o kateri sploh še ni bilo odločeno.

Ne glede na navedeno pa je kršitev iz 29. člena Ustave RS mogoče uveljavljati le tedaj, če je kršitev vplivala na možnost obrambe oziroma potek kazenskega postopka, kar mora tožnik v svoji tožbi tudi utemeljiti (tako tudi sodna praksa: sodba VS RS, I Ips 178/2001). Tožnik pa niti v tožbi niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi z odklonitvijo vpogleda predkazenskega spisa prišlo do konkretnih težav pri obrambi v postopku, kjer sploh še ni bilo odločeno o ovadbi zoper tožnika in se po pravilni razlagi sodišča prve stopnje kazenski postopek še niti ni začel. Odklonitev vpogleda in prepisa predkazenskega spisa sama po sebi, tudi če ni obrazložena, kot to zatrjuje tožnik, še ne pomeni kršitve človekovih pravic, če taka odklonitev nima nikakršnih konkretnih posledic. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča z odklonitvijo vpogleda in prepisa predkazenskega spisa tožniku niso bile kršene človekove pravice iz 22. in 29. člena Ustave RS.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v skladu z določbo 76. člena ZUS-1 zavrnilo tožnikovo pritožbo, saj ne obstajajo uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.