Jedro

Na podlagi 1. odstavka 164. člena ZDavP-2 lahko delodajalec oz. izplačevalec prejemkov dolžniku pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi ugovarja zoper ta sklep v roku 8 dni od dneva njegovega prejema in sicer samo iz razloga, da dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na denarne prejemke dolžnika iz naslova neplačane globe in stroškov postopka je prvostopni organ zoper dolžnika A.A. opravil davčno izvršbo dolžnega zneska neplačane globe za prekršek in stroškov postopka na predlog predlagatelja izvršbe Ministrstva za notranje zadeve na podlagi plačilnega naloga št. 0000084641037 z dne 8. 7. 2007, izvršljivega dne 25. 10. 2007, v znesku 500,75 EUR ter stroškov davčne izvršbe v višini 20,86 EUR, v skupnem znesku 521,61 EUR. Davčna izvršba se opravi z rubežem do 2/3 dolžniku pripadajočih denarnih prejemkov, ki jih dobiva pri delodajalcu družbi B., d.o.o., vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Delodajalcu oz. izplačevalcu prejemkov dolžnika, družbi B., d.o.o. se naloži, da ta del denarnih prejemkov, ki jih prejema A.A. vplača na prehodni račun Ministrstva za finance. V obrazložitvi prvostopni organ navaja določbe 57. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 03/07 in spremembe) ter 156. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08, v nadaljevanju ZDavP-2). Ker tožnik v roku ni poravnal globe za prekršek in stroškov postopka, je davčni organ v skladu z določbo143. člena ZDavP-2 začel davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi.

Drugostopni organ je z odločbo št. DT-499-30-179/2009-2 z dne 31. 3. 2009 zavrnil ugovor tožnika. Zoper izpodbijani sklep je tožnik kot delodajalec oz. izplačevalec prihodkov dolžnika podal pritožbo, ki pa ni možna, zato jo je drugostopni organ upošteval kot pravočasni ugovor. V obrazložitvi je drugostopni organ kot podlago za svojo odločitev navedel določbo 1. odstavka 143. člena ZDavP-2, na podlagi katerega začne davčni organ izvršbo, če davek ni plačan v predpisanih rokih. Na podlagi 2. odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, čigar izrek mora vsebovati na podlagi 151. člena ZDavP-2 vse obvezne sestavine. Po določbi 1. odstavka 162. člena ZDavP-2 se na podlagi sklepa o izvršbi na dan vročitve sklepa delodajalcu oz. izplačevalcu opravi rubež denarnih prejemkov. Na podlagi 1. odstavka 164. člena ZDavP-2 lahko delodajalec pri davčnemu organu, ki je izdal sklep o izvršbi ugovarja zoper sklep o izvršbi v 8 dneh po njegovem prejemu iz razloga, da dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. Pritožbeni organ ugotavlja, da ugovori, ki jih uveljavlja tožnik, na podlagi navedenih določb niso utemeljeni. V obravnavani zadevi tožnik kot izplačevalec prejemkov dolžniku ne uveljavlja edinega merodajnega ugovora na podlagi določbe 164. člena ZDavP-2 in sicer, da dolžnik pri delodajalcu ne prejema denarnih prejemkov. Iz ugovorov tožnika smiselno izhaja, da ugovarja izvrševanju s plačilnim nalogom naložene globe za prekršek, glede na to, da zatrjuje, da bodo dokazi, listinska dokumentacija in imena prič dostavljeni naknadno, kar po citiranih določbah ZDavP-2 ni zakonsko dopusten razlog za ugovor.

Tožnik se z odločitvijo prvostopnega in drugostopnega organa ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je Davčna uprava Republike Slovenije izdala sporni plačilni nalog za prekršek, ki ga tožnik nikoli ni prejel, kljub temu, da je glede ravnanja policistov dne 10. 10. 2007 podal pritožbo na P.P. Jesenice. O pritožbi ni bilo odločeno v 15 dneh od prejema. Upravičenost izdaje plačilnega naloga se v postopku ugotavlja pri Okrajnem sodišču na Jesenicah, kar tožnik dokazuje z zapisnikom, ki ga prilaga tožbi. Tožnik sodišču predlaga, da z odločanjem o izpodbijanem sklepu počaka do končanja postopka pri Okrajnem sodišču na Jesenicah oz. da izpodbijani sklep v celoti odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravne odločbe drugostopnega organa. Tožena stranka meni, da si navedbe tožnika v tožbi nasprotujejo. Tožnik enkrat zatrjuje, da plačilnega naloga ni prejel, v nadaljevanju pa se sklicuje na pritožbo na P.P. Jesenice, hkrati pa temu (da mu plačilni nalog ne bi bil vročen) v predhodnem postopku niti ni ugovarjal. Iz listin, ki jih je priložil tožbi ne izhaja, da bi tožnik podal zahtevo za sodno varstvo zoper predmetni plačilni nalog, temveč zgolj ugovarja postopanju policistov. Iz zapisnika, ki ga je tožnik priložil tožbi pa izhaja ugotovitev, da se ne pritožuje na izrečeno kazen, temveč izključno na ravnanje policistov. Tožena stranka meni, da je ugovore tožnika glede vročitve šteti kot tožbeno novoto. Naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožena stranka v zvezi z ugovori, ki jih vlaga tožnik kot delodajalec dolžnika vztraja pri razlogih obrazložitve prvostopne in drugostopne upravne odločbe. Tožnik kot delodajalec dolžnika tudi v tožbi izpodbija izvršilni naslov, to je plačilni nalog, s katerim obveznost ni bila naložena zaposlenemu dolžniku, marveč delodajalcu. Drugostopni organ pojasnjuje, da se z izpodbijanim sklepom ničesar ne terja od delodajalca, temveč zgolj, da je dolžan izvršiti rubež denarnih prejemkov dolžniku A.A., ob upoštevanju omejitev navedenih v določbah ZDavP-2. Tožnik bi lahko zgolj ugovarjal, da A.A., kot davčni dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. Temu pa tožnik kot delodajalec dolžnika z ničemer ne ugovarja. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 13. členu določa, da Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po posamezniku ali v senatu, skladno z določbami tega zakona. Ker gre v predmetni zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje, so tako izpolnjeni pogoji iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je zato sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Prvostopni in drugostopni organ sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge, zato se sodišče v delu, kjer so pritožbeni ugovori enaki tožbenim ugovorom, sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Iz listin upravnega spisa izhaja, da v danem primeru tožnik, družba B., d.o.o. kot delodajalec dolžnika A.A. tako v upravnem postopku, kot tudi v upravnem sporu vsebinsko ugovarja izvršilnemu naslovu, to je plačilnemu nalogu dolžnega zneska neplačane globe za prekršek in stroškov postopka, izdanemu A.A. Kot je tožniku pravilno pojasnil že drugostopni organ lahko na podlagi 1. odstavka 164. člena ZDavP-2 delodajalec oz. izplačevalec prejemkov dolžniku pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi ugovarja zoper ta sklep v roku 8 dni od dneva njegovega prejema in sicer samo iz razloga, da dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. V predmetni zadevi pa tožnik kot izplačevalec prejemkov dolžniku ne ugovarja, da dolžnik pri njem ne prejema denarnih prejemkov. Tožnik vsebinsko ugovarja plačilnemu nalogu dolžnega zneska neplačane globe za prekršek. Tak ugovor pa je v skladu z navedenim, neutemeljen.

Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da spornega plačilnega naloga dolžnega zneska neplačane globe za prekršek in stroškov postopka, izdanemu A.A. ni prejel. Ugovor je neutemeljen. Na podlagi 161. člena ZDavP-2 davčni organ vroči sklep o davčni izvršbi dolžniku in delodajalcu oz. izplačevalcu prejemkov. Tožnik, kot izplačevalec prejemkov je izpodbijani sklep o davčni izvršbi na denarne prejemke dolžnika iz naslova neplačane globe in stroškov postopka zoper dolžnika A.A. nesporno prejel in zoper ta sklep tudi pravočasno ugovarjal. Na podlagi tožnikovega pravočasnega ugovarja je tudi drugostopni organ izdal odločbo z dne 31. 3. 2009. Ker je izpodbijani sklep po presoji sodišča pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.