Jedro

Organizator stavke oziroma stavkovni odbor ne more napovedati stavke s tem, da določi le stavkovne zahteve in ne opredeli časa začetka stavke, saj v takšnem primeru ni jasno, kdaj bo do stavke prišlo oziroma ali bo do nje sploh prišlo. Datuma stavke tudi ne more naknadno določiti že naslednji dan po tem, ko delodajalec ne ugodi stavkovnim zahtevam. Sklep o začetku stavke je namreč popoln šele takrat, ko vsebuje vse elemente, ki jih določa zakon, od takšne napovedi do začetka stavke pa mora preteči najmanj pet dni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za povrnitev odškodnine za vsako uro nezakonite stavke, ker je predlagateljica ta del predloga umaknila. S sodbo je ugotovilo nezakonitost stavke nasprotnega udeleženca, ki se je začela dne 19.12.2006. Iz dokaznih zaključkov sodišča izhaja, da je izvršilni odbor nasprotnega udeleženca dne 17.11.2006 napovedal stavko zaradi neizplačanih oktobrskih plač. Dne 22.11.2006 je stavkovni odbor po zagotovilu direktorja glede izplačila neto plač sklenil, da napoved stavke „ostane“ in pozval direktorja, da pisno zagotovi, da se bodo plače izplačevale do 18-tega v mesecu. Ker niso bile izplačane novembrske plače, se je stavkovni odbor ponovno sestal dne 18.12.2006 in napovedal ter nato naslednji dan izvedel stavko. V napovedi stavke 17.11. oziroma 22.11.2006 ni bil določen čas stavke. Stavka dne 18.12.2006 ni bila napovedana pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek. To je v nasprotju z drugim in tretjim členom Zakona o stavki (ZStk, Uradni list SFRJ, št. 23/91, ki se na podlagi Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne Ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije, smiselno uporablja v Republiki Sloveniji kot republiški predpis, s posebnim Odlokom Skupščine RS pa je bilo dano tudi soglasje k njegovi uporabi – Uradni list RS, št. 22/91).

Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Kot zmotna je štelo stališča nasprotnega udeleženca, da zadošča napoved stavke, ki vsebuje le stavkovne zahteve, ne pa čas začetka stavke oziroma, da je potrebno le, da poteče pet dni od napovedi stavke in da lahko stavkovni odbor določi datum stavke katerikoli dan, dokler zahteve niso izpolnjene. Kot neutemeljene je štelo tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni odločalo o zahtevku zoper delavce, ki so bili udeleženi v stavki. Predlagateljica namreč na prvem naroku za glavno obravnavo svojega zahtevka ni več uveljavljala proti delavcem, temveč le proti nasprotnemu udeležencu.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložil nasprotni udeleženec. Najprej obširno povzema potek dosedanjega spora in nato navaja, da je predlagateljica svoj predlog za začetek postopka naslovila tudi zoper delavce, ki niso bili določno navedeni, zaradi česar bi moralo naslovno sodišče to vlogo šteti kot nepopolno vlogo, določiti rok za popravo vloge oziroma jo kasneje zavreči. Odvetnik nasprotnega udeleženca, ki je zastopal tudi delavce, bi moral predložiti pooblastilo za zastopanje, ki ga ni imel, vendar sodišče kljub temu ni postopalo po petem odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je kršilo tudi določbo prvega odstavka 142. člena ZPP glede vročanja pisanj, s tem ko predloga ni vročilo nobenemu izmed delavcev, predlog pa je tudi napačno vročilo J. K., ki je dne 11.1.2007 prevzel le začasno vodenje sindikalne podružnice in ni bil imenovan za predsednika nasprotnega udeleženca. Na prvem naroku za glavno obravnavo je predlagateljica spremenila predlog in kot nasprotnega udeleženca ni več navajala delavcev, vendar za to ni pridobila privolitve teh delavcev in nasprotnega udeleženca. S tem so bile kršene določbe o spremembi tožbe, in sicer drugi odstavek 187. člena ZPP. Predlagateljica je tudi delno umaknila svoj predlog v zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine in vrnitev delavcev na delo, o čemer ni obvestila vseh nasprotnih udeležencev. Tudi s tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka. Na strani nasprotnih udeležencev je bil na obravnavah prisoten le njihov pooblaščenec – odvetnik, kar ni pravilno, saj bi moralo sodišče v postopku omogočiti prisotnost tudi J. K.. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da se je stavka končala dne 22.11.2006. Zmotna je ugotovitev sodišča, da sta izvršni odbor sindikalne podružnice in stavkovni odbor delovala ločeno, saj se je izvršni odbor preimenoval v stavkovni odbor dne 17.11.2006. Stavkovna zahteva ob napovedi stavke dne 17.11.2006 se je nanašala na izplačilo plače za oktober 2006. Dne 22.11.2006 je bil sprejet sklep, da se napoved stavke ne prekliče. Podana je bila zahteva, da direktor predlagateljice do 10.12.2006 poda pisno zagotovilo, da bodo v prihodnje plače izplačane do 18. v mesecu. Stavkovna zahteva za izplačilo oktobrskih plač je bila izpolnjena 30.11.2006, druga stavkovna zahteva pa ni bila izpolnjena, saj direktor ni podal ustnega niti pisnega zagotovila do 10.12.2006. Glede na to, da napoved stavke ni bila nikoli preklicana, se napoved šteje od 22.11.2006 oziroma od 10.12.2006 (ko ni bila izpolnjena stavkovna zahteva, ki je bila vezana na rok). Stavkovni odbor je dne 18.12.2006 ponovno potrdil, da napoved stavke ni bila preklicana, direktor pa je istega dne sporočil, da plače za mesec november ne bodo izplačane. Napačna je ugotovitev sodišča, da se je stavkovna zahteva nanašala na izplačilo novembrskih plač, saj ta ni bila nikoli postavljena. Stavka je bila zakonita.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagateljici, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam sodišč druge stopnje (367. člen ZPP). Glede na to je revident revizijo napačno naslovil tudi zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revident najprej obširno uveljavlja številne kršitve določb postopka, ki naj bi jih storilo naslovno sodišče – kar je glede na poimenovanje naslovnika revizije mogoče razumeti le kot sodišče prve stopnje in ne kot sodišče druge stopnje. Ta ugotovitev je pomembna, ker je, kot že poudarjeno, revizija izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi in ne na prvi stopnji. Zato revizijsko sodišče relativnih bistvenih kršitev, tudi če bi do njih prišlo pred sodiščem prve stopnje, ne more in sme več upoštevati, razen če se nanje revident ni skliceval že v pritožbi in če jih v reviziji izrecno ne uveljavlja kot relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče to poudarja v zvezi z navedbami revidenta o spremembi tožbe, vabljenju ter postopkih sodišča prve stopnje v zvezi z umikom dela tožbe in sprejemom sklepa, da se postopek v tem delu ustavi. Že glede na navedeno obrazložitev teh navedb ni bilo mogoče upoštevati.

Neutemeljene in tudi delno nerazumljive so revizijske navedbe glede kršitev določb postopka, ki se nanašajo na sodelovanje delavcev (udeležencev v stavki) v tem sporu kot nasprotnih udeležencev poleg Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, Sindikalne podružnice L. V.. Delavce je predlagateljica res (poleg sedanjega nasprotnega udeleženca) navedla v predlogu za začetek postopka o zakonitosti stavke, vendar jih nikoli ni poimensko določila. Zaradi tega je bil predlog v tem delu formalno pomanjkljiv (poimensko nedoločenih delavcev tudi odvetnik ni mogel zastopati – čeprav to sam navaja v odgovoru na predlog), vendar je že na prvem naroku za glavno obravnavo prišlo do med strankama skladne ugotovitve, da kot nasprotni udeleženec nastopa le Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, Sindikalna podružnica L. V. in ne delavci. Ker je tudi v nadaljnjem postopku kot nasprotni udeleženec nastopal le navedeni sindikat, ni bilo prav nobenih razlogov, da bi sodišče glede neimenovanih delavcev vodilo postopek za popravo vloge, da bi (neimenovane) delavce seznanjalo z delnim umikom predloga in tak predlog vročalo, itd.. Nerazumljivo je tudi, kakšen interes ima sploh lahko revident v zvezi s sklicevanjem na neke domnevne kršitve določb postopka glede sodelovanja delavcev v postopku, ki očitno (vsaj od prvega naroka za glavno obravnavo) niso nasprotni udeleženci in v postopku nikoli niso nastopali.

Revizija izpodbija nekatere dejanske ugotovitve sodišča v zvezi z datumom končanja stavke in s tem, kako sta delovala izvršni odbor sindikalne podružnice in stavkovni odbor, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti predmet revizije. Ta dejstva tudi niso pomembna za odločitev.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri materialnopravni presoji je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je preizkusilo sodišče druge stopnje. Iz teh izhaja, da je izvršilni odbor nasprotnega udeleženca dne 17.11.2006 sprejel sklep, da se z istim dnem napove stavka zaradi neizplačanih plač oktobra. Za člane stavkovnega odbora so bili imenovani člani izvršilnega odbora sindikata. Iz nadaljnjega zapisnika stavkovnega odbora z dne 22.11.2006 izhaja, da napoved stavke „ostane“, kljub zagotovilu direktorja, da bodo stavkajoči prejeli neto plače, in da je stavkovni odbor od direktorja zahteval, da sindikatu do 10.12.2006 posreduje pisno zagotovilo, da se bodo plače izplačevale do 18-tega v mesecu. Sodišče je štelo, da gre za dodatno stavkovno zahtevo, kar je sicer lahko sporno, vendar ne more biti predmet presoje revizijskega sodišča. Stavkovni odbor je nato dne 18.12.2006 ugotovil, da niso izpolnjene vse stavkovne zahteve in sprejel sklep, da se naslednji dan ob šesti uri izvede stavka. Stavka se je tega dne res začela.

Takšen potek dogodkov potrjuje pravno presojo sodišča druge in prve stopnje o nezakonitosti stavke. Iz četrtega odstavka drugega člena ZStk namreč izhaja, da se s sklepom o začetku stavke ne določijo le zahteve delavcev, temveč tudi čas, ko se stavka začne, kraj zbiranja udeležencev stavke in se oblikuje organ, ki zastopa interese delavcev (stavkovni odbor). Iz tretjega člena istega zakona pa izhaja, da mora stavkovni odbor napovedati stavko najpozneje pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek, tako da pošlje sklep o začetku stavke organom upravljanja in poslovodnemu organu organizacije oziroma delodajalcu. Za zakonitost stavke torej ne zadošča le sklep o stavki z določitvijo zahtev in oblikovanjem organa – stavkovnega odbora, temveč tudi napoved časa in kraja stavke, s tem da od te napovedi do začetka stavke mine najmanj pet dni (v javnih službah in državnih organih sedem oziroma deset dni – osmi in enajsti člen ZStk). Po ZStk čas začetka stavke ni vezan na nek datum, ko bo delodajalec morda (dokončno) sporočil stavkovnemu odboru, da ne bo izpolnil stavkovnih zahtev. Organizator stavke oziroma stavkovni odbor ne more napovedati stavke s tem, da določi le stavkovne zahteve in ne opredeli časa začetka stavke, saj v takšnem primeru ni jasno, kdaj bo do stavke prišlo oziroma ali bo do nje sploh prišlo. Datuma stavke tudi ne more naknadno določiti že naslednji dan po tem, ko delodajalec ne ugodi stavkovnim zahtevam. Sklep o začetku stavke je namreč popoln šele takrat, ko vsebuje vse elemente, ki jih določa zakon, od takšne napovedi do začetka stavke pa mora preteči najmanj pet dni. (Popolna) napoved stavke skratka ne pomeni le določitve stavkovnih zahtev in oblikovanje organa, ki naj bi vodil stavko (stavkovni odbor), brez določitve datuma začetka stavke in kraja zbiranja udeležencev. Sodišče druge stopnje je pravilno navedlo, da je potrebno spoštovati zahtevo zakona, da mora od napovedi do dejanskega začetka stavke poteči določeno časovno obdobje („cooling off period“). To obdobje je namenjeno pogovorom strank, postopkom mirnega reševanja spora, pripravam delodajalca, da v času stavke zmanjša škodo, morda (re)organizira proizvodnjo, itd., v primeru stavk v državnih organih in javnih službah pa tudi seznanitvi in pripravi tretjih oseb na napovedano stavko. Od delodajalca ni mogoče zahtevati, da se pripravlja na stavko, če pravočasno ne zve kdaj se bo začela in kje bo izvedena.

Ker je bila v obravnavanem primeru „napovedana“ stavka 17.11.2006 brez napovedi njenega začetka, nato pa je bil začetek stavke napovedan šele dne 18.12.2006, vendar že za naslednji dan, je nasprotni udeleženec kršil določbo tretjega člena v zvezi z drugim členom ZStk. To je imelo za posledico nezakonitost stavke.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.