Jedro

Ker je bil tožnik delavec s posebnimi pooblastili, zanj ne veljajo določbe Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije, ampak le določbe ZDR.

V skladu z namenom zakonskih določb (114. člen ZDR, 36. člen ZPIZ-1 in 25. člen ZZZPB) starejši delavec potrebuje varstvo šele, ko dejansko ostane brez zaposlitve in brez pravic iz delovnega razmerja, ne pa že pred tem. Določbo prvega odstavka 114. člena ZDR je zato treba razlagati tako, da mora starejši delavec izpolnjevati te pogoje na dan, ko mu delovno razmerje dejansko preneha (torej po poteku odpovednega roka) in ne že na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev ZDR ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, katerim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, zato delodajalec ni ravnal nezakonito, ko teh kriterijev ni določil.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove z dne 11. 10. 2006, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo, temveč, da mu še traja do ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, za izplačilo zapadlih plač ter za vpis delovne dobe v delovno knjižico od 12. 11. 2006 do ponovne reintegracije. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da tožnik, ki sicer sodi v kategorijo starejših delavcev, ni varovan po določbi 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), saj mu je bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev. Ugotovilo je tudi, da je tožena stranka izpolnila svojo obveznost po tretjem odstavku 88. člena ZDR in tožniku ponudila drugo ustrezno delo, ki pa ga je ta zavrnil. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo zahtevku, razen v delu za ugotovitev trajanja nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja od 11. 11. 2006 do dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja in za vpis delovne dobe v delovno knjižico za to obdobje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo drugega odstavka 17. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije (KPZS, Ur. l. RS, št. 60/98), ki starejšim delavcem nudi širše varstvo od ZDR, saj poleg primerov, ki jih določa zakon, delovno razmerje ne more prenehati tudi delavcu, ki je starejši od 55 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe, če delavec s tem ne soglaša. Ker je tožnik oba pogoja izpolnjeval, soglasja pa ni podal, je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita. Poleg tega bi morala tožena stranka na podlagi kriterijev iz 17. člena KPZS ugotavljati, kateri izmed delavcev, ki so delali na primerljivih delovnih mestih, bo trajni presežek, ne pa tožniku redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi že zato, ker je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno. Ker tožena stranka ni predložila dokazov, da je to storila, je odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi iz tega razloga nezakonita.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo zaradi bistvene kršitve postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je spregledalo določbo drugega odstavka 3. člena KPZS, ki določa, da za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja. Kakor izhaja iz pogodbe o zaposlitvi je bil tožnik zaposlen na delovnem mestu svetovalec uprave za T. P. (hčerinska družba tožene stranke) na podlagi odločbe o imenovanju delavca na delovno mesto s posebnimi pooblastili. Iz 14. člena Akta o sistemizaciji Z. T. z dne 14. 9. 2006 izhaja, da ima tožena stranka sistematizirana tudi delovna mesta s posebnimi pooblastili, kamor spadajo tudi svetovalci uprave. Panožna kolektivna pogodba torej za tožnika ne velja. Poleg tega sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da za pravice in obveznosti pogodbenih strank ter odpravnino v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi veljajo določbe ZDR, s čimer naj bi bila izrecno izključena uporaba kolektivne pogodbe. Pa tudi sicer naj bi pravna teorija in sodna praksa že zavzeli stališče, da se v primeru, če je bila kolektivna pogodba sprejeta pred uveljavitvijo novega ZDR v letu 2003, novi ZDR pa določeno tematiko ureja na drugačen način kot panožna kolektivna pogodba, uporabljajo določbe ZDR.

4. Tožnik je v odgovoru na revizijo navedel, da mu je pogodba o zaposlitvi na mestu svetovalec uprave potekla že v letu 2004 in od tedaj dalje ni imel več statusa delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Toženo stranko je pisno opozoril na potek pogodbe, nakar je šele v letu 2006 sprejel ustno ponudbo za delovno mesto strokovni sodelavec za izterjavo terjatev. Predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščem druge stopnje ni določno opredelila. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (KPZS) v drugem odstavku 3. člena določa, da njene določbe ne veljajo za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Iz 1. člena pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 6. 2004 izhaja, da je tožena stranka na podlagi odločbe o imenovanju delavca na delovno mesto s posebnimi pooblastili s tožnikom sklenila delovno razmerje za delo na delovnem mestu svetovalec uprave za T. P. in da je tožnik delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu s Sklepom o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v Centrali Z. T. d.d..

10. Tožnik v odgovoru na revizijo navaja, da mu je pogodba o zaposlitvi na mestu svetovalca uprave potekla že leta 2004 in od tedaj dalje ni imel več statusa delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, vendar tožnik s tem nasprotuje svojim lastnim navedbam iz tožbe z dne 4. 11. 2006, kjer je navedel, da ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 14. 6. 2006 za delovno mesto svetovalec Uprave za T. P. za nedoločen čas. Tožena stranka v odgovoru na tožbo z dne 22. 11. 2006 temu ni nasprotovala. Navedla je še, da sta pogodbeni stranki po poteku roka veljavnosti iz pogodbe o zaposlitvi (ta je bila formalno sklenjena do 30. 11. 2004) pristali na to, da se ta uporablja še naprej, dokler se stranki ne dogovorita o vsebini nove pogodbe o zaposlitvi. Tožnik temu ni nasprotoval. Veljavnost pogodbe o zaposlitvi v postopku (vse do odgovora na revizijo) sploh ni bila vprašljiva. Prav nasprotno. Iz postopka izhaja, da sta obe stranki pogodbo šteli za veljavno. Nasprotnih navedb iz odgovora na revizijo ni mogoče upoštevati.

11. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku uporabilo določbe KPZS. Glede na to, da je bil tožnik delavec s posebnimi pooblastili, zanj ne veljajo določbe KPZS, ampak le določbe ZDR. Na podlagi prvega odstavka 114. člena ZDR delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za pokojnino. Pri uporabi navedene določbe je treba upoštevati še 36. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 5/91 in nadaljnji) ter 25. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 in nadaljnji), po katerem pravica do denarnega nadomestila lahko traja najdlje 24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let in za zavarovanje nad 25 let. V smislu zaščite po prvem odstavku 114. člena ZDR se zastavlja vprašanje, kdaj mora starejši delavec izpolnjevati pogoje za pridobitev denarnega nadomestila po navedeni določbi ZZZPB. Ali na dan odpovedi pogodbe, ali na dan, ko poteče odpovedni rok, in ko delavcu dejansko preneha delovno razmerje? V skladu z namenom zakonskih določb starejši delavec potrebuje varstvo šele, ko dejansko ostane brez zaposlitve in brez pravic iz delovnega razmerja, ne pa že pred tem. Zato je določbo prvega odstavka 114. člena treba razlagati tako, da mora starejši delavec izpolnjevati te pogoje na dan, ko mu delovno razmerje dejansko preneha (torej po poteku odpovednega roka) in ne že na dan odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je tožnik na dan izteka odpovednega roka izpolnjeval pogoje za pridobitev denarnega nadomestila za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za pokojnino.

13. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov mora delodajalec preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji, ali na drugih delih oziroma, ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Če taka možnost obstaja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Če delavec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas ter mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine (88. člen ZDR). Ustrezna zaposlitev pa je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katerega je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (tretji odstavek 90. člena ZDR). Tožena stranka je tožniku ponudila sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas za delovno mesto samostojnega strokovnega sodelavca za premoženjsko zavarovanje, za katerega se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot za delovno mesto svetovalca uprave. Ponujeno delovno mesto se na podlagi 3. odstavka 90. člena šteje kot ustrezno, zato tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da je delodajalec svojo obveznost iz tretjega odstavka 88. člena ZDR izpolnil. 14. V zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev (za kar gre v konkretnem primeru) ZDR ne zahteva uporabe kriterijev za izbiro delavcev, katerim bo pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga, zato delodajalec ni ravnal nezakonito, ko teh kriterijev ni določil. 15. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da so revizijski razlogi podani. Zato je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in sodbo spremenilo tako, da se tožnikova pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

16. Glede na določbo petega odstavka 41. člena ZDDS-1 krije tožena stranka kot delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.