Jedro

Obdolženkine navedbe predstavljajo neargumentiran subjektiven dvom obdolženke v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku kazenski postopek zoper obdolženo B. Č. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 218. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Okrožno sodišče v Mariboru je dne 22. 4. 2015 prejelo obdolženkin predlog za prenos krajevne pristojnosti. Obdolženka v predlogu navaja, da je dne 20. 4. 2015 vpogledala v predmetni kazenski spis in ugotovila, da v spisu ni dnevnika ali seznama listin ter da se v spisu nahajajo listine brez listovnih številk, ki so med seboj pomešane. Po obdolženkinih navedbah takšno vodenje spisa omogoča zlorabe, ker se listine lahko dodajajo ali odvzemajo, s tem pa se omogoči selektivno seznanjanje obdolženke z vsebino spisa ter vpogled v spis tretjim, neupravičenim osebam. Obdolženka še navaja, da je žena oziroma zunajzakonska partnerica direktorja oškodovane družbe zaposlena na sodišču v Mariboru. Na podlagi vsega navedenega obdolženka dvomi, da bo na Okrožnem sodišču v Mariboru ali katerem drugem stvarno pristojnem sodišču znotraj območja Višjega sodišča v Mariboru deležna poštenega in nepristranskega sojenja, ker v konkretnem primeru ni zagotovljena enakost orožij (22. člen Ustave Republike Slovenije).

3. Vrhovno sodišče je obdolženkin predlog za prenos krajevne pristojnosti prejelo dne 12. 5. 2015. 4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenke in njene utemeljitve.

5. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča so v predlogu navedene zgolj pavšalne okoliščine, ki ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predmetni kazenski spis urejen v skladu z določbami Sodnega reda (220.-225. člen Sodnega reda); obdolženka pa svojih navedb, da predmetni kazenski spis ob njenem prvem vpogledu dne 20. 4. 2015 še ni bil urejen v skladu s Sodnim redom, ni izkazala z listinami ali drugimi dokazi, ki bi potrjevali njene navedbe. Iz kazenskega spisa v obravnavani zadevi ne izhaja, da bi vanj vpogledal kdo drug kot obdolženka, katere vpogleda v spis dne 20. 4. 2015 in 22. 4. 2015 sta v skladu z 234. členom Sodnega reda zabeležena z uradnima zaznamkoma na list. št. 87 in 91. Obdolženka tudi ni konkretno navedla imena in priimka žene oziroma zunajzakonske partnerice direktorja oškodovane družbe, na podlagi katerih bi Vrhovno sodišče lahko presodilo utemeljenost obdolženkinih navedb. Obdolženkine navedbe tako predstavljajo neargumentiran subjektiven dvom obdolženke v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.

7. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano (prvi odstavek 26. člena ZKP). V predlogu navedene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča take izjeme ne upravičujejo, zato je obdolženkin predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.