Jedro

Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. V obravnavani zadevi je revident sam vložil revizijo, in tudi po pozivu sodišča ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednica Upravnega sodišča na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot nedovoljeno zavrgla pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Su 110/2016-4 z dne 24. 2. 2016, ker zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev sodnikov ni posebne pritožbe. Zoper izpodbijani sklep je pritožnik sam vložil vlogo, naslovljeno kot „pritožba in zahtevek za varstvo zakonitosti“, ki jo je Vrhovno sodišče obravnavalo kot pritožbo.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

4. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.(1)

5. V obravnavani zadevi je pritožnik sam vložil pritožbo in v pritožbi ni zatrjeval ali izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče ga je zato s pozivom I Up 118/2016-11 z dne 3. 5. 2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Pritožnik je po prejemu poziva sodišču posredoval vlogo, vendar zahtevanega dokazila ni predložil, niti v vlogi ni zatrjeval, da je izpit opravil. 6. Ker pritožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

7. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Tako pritožbo (nedovoljeno) pa sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrže. 8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

9. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

(1) Sklepi Vrhovnega sodišča, kot npr.: I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in drugi.