15. 12. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mojce Koren in Bojana Korena, oba Ivančna Gorica, na seji 15. decembra 2017

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnikov, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prve in sedme alineje drugega odstavka 1. člena, 2., 3., 6. in 17. člena ter prvega, drugega, tretjega, osmega in enajstega odstavka 20. člena Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 81/16 in 25/17 – popr.), drugega odstavka 11. člena ter prvega, šestega in osmega odstavka 42. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 36/17 – uradno prečiščeno besedilo) ter njunih prilog, kolikor se nanašajo na umestitev gospodarske cone ter uskladitev z dejansko rabo na severnem delu naselja Škrjanče, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata v izreku tega sklepa navedena Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju Odlok o spremembah OPN) in Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju Odlok o OPN), kolikor se nanašata na umestitev gospodarske cone ter uskladitev z dejansko rabo na severnem delu naselja Škrjanče. Zatrjujeta, da sta navedena predpisa v neskladju s 14., 22., 33., 67., 72. in 153. členom Ustave, 171. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – ZUP), 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13 – SPZ), 11. točko prvega odstavka 2. člena, ter 2., 6., 7., 8., 20., 43., 47., 50. členom in drugim odstavkom 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt), 10. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – ZUreP-1), 21. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – ZLS) in 164. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 31/08, 35/09, 101/10 in 81/13). Ustavnemu sodišču predlagata, naj skladno s 30. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) oceni tudi ustavnost in zakonitost drugih določb odlokov ali drugega predpisa, če so v zvezi z izpodbijanimi določbami odlokov ali če je to nujno za rešitev zadeve.

2.Pobudnika pojasnjujeta, da je Ustavno sodišče o njuni pobudi že odločilo in jo s sklepom št. U-I-228/16 z dne 16. 2. 2017 zavrglo, vendar se z odločitvijo ne strinjata. Menita, da zavrženje pobude pomeni odvzem pravnega varstva in varstva zakonitosti prostorskega akta. Zahtevo Ustavnega sodišča, da bosta sledila vsem upravnim postopkom, ki jih bodo na podlagi prostorskega akta sprožali investitorji, ocenjujeta za nerazumno, utemeljevanje pravnega interesa za vstop v posamezen postopek pa naj bi jima predstavljalo nesorazmeren napor. Pobudnika trdita, da sprememba prostorskega akta v konkretnem primeru učinkuje že z uveljavitvijo. Neposredni učinki naj bi se kazali v tem, da za nekatere posege (na primer za gradnjo enostavnih objektov) ni predvideno gradbeno dovoljenje, kar pobudnika utemeljujeta s tem, da je bila investitorjeva zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela sečnje gozda in izravnavo z ureditvijo platojev zavržena. Ker je investitor začel z deli takoj po uveljavitvi spremembe prostorskega akta, sta pobudnika prepričana, da je vpliv akta neposreden in takojšen. S spremembo prostorskega akta naj bi jima bila odvzeta pravica do preselitve obstoječe dejavnosti na drugo lokacijo, kot je to omogočal prvotni prostorski akt, na neposredni učinek izpodbijanih sprememb prostorskega akta pa naj bi kazale tudi okoliščine, da je Občina Ivančna Gorica ukinila status grajenega javnega dobra na nekaterih izmed spornih nepremičnin in slednje prodala investitorju gospodarske cone, da pristojni inšpektorati investitorjevih območij ne obravnavajo kot gozdno območje in investitorju za protipravne posege v prostor odrejajo sankcije in ukrepe z upoštevanjem določene namenske rabe zemljišč ter da zaradi spremembe namenske rabe za to območje ne veljajo več določbe Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14, 24/15 in 77/16 – ZG), ki je določal pravila gospodarjenja z gozdovi in omogočal prost dostop na ta zemljišča in nabiranje plodov, rastlin, gob in prosto živečih živali. Povečan hrup, onesnažen zrak in močni tresljaji naj bi bistveno poslabšali življenjske pogoje v njunem okolju ter vplivali tudi na njuno zdravje, vrednost njune nepremičnine pa naj bi se zaradi spremenjene namenske rabe sosednjih zemljišč bistveno zmanjšala. Pobudnika Ustavnemu sodišču predlagata tudi, naj v odločbi ali sklepu ne navede njunih osebnih podatkov. Ne strinjata se s trajno in nepotrebno objavo osebnih podatkov, ki omogočajo njuno identifikacijo, na svetovnem spletu, saj menita, da to pomeni nesorazmeren poseg v njuni pravici do informacijske zasebnosti iz 38. člena Ustave in do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave.

3.Po drugem odstavku 38.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Postopek pred Ustavnim sodiščem je javen, zato zgolj prepoznavnost pobudnika ne zadostuje za utemeljitev prikritja identitete. Ker pobudnika nista utemeljila drugih razlogov, ki bi terjali prikritje njune identitete, je Ustavno sodišče njun predlog zavrnilo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov (četrti odstavek 39. člena ZPNačrt). Izpodbijana 11. in 42. člen Odloka o OPN, kot sta bila spremenjena z Odlokom o spremembah OPN, opredeljujeta prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti ter koncept razvoja naselja Ivančna Gorica. Izpodbijane določbe Odloka o spremembah OPN pa opredeljujejo predmet, vsebino in obliko ter obvezne priloge sprememb in dopolnitev OPN (1., 2. in 3. člen) in spremembe grafičnih prikazov strateškega in izvedbenega dela OPN (6. in 20. člen) ter določajo posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) na območjih urbanističnega načrta in drugih naselij, med drugim tudi za novo EUP IVG-31 – Gospodarsko cono Škrjanče (17. člen). Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v sklepu št. U-I-228/16, gradnja objektov načrtovane gospodarske cone neposredno na podlagi OPN ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi prostorskega akta v postopku izdaje gradbenega dovoljenja odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. S posplošenim sklicevanjem na zakonsko možnost gradnje enostavnih objektov, za katero ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja,[1] pa pobudnika, ki nasprotujeta celotni umestitvi gospodarske cone v neposredno bližino njunih nepremičnin, nista izkazala, da bi v obravnavani zadevi šlo za tak primer.

6.Ker izpodbijane določbe odlokov ne učinkujejo neposredno, pobudnika iz istih razlogov, kot jih je Ustavno sodišče navedlo že v sklepu št. U-I-228/16, ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno njihove ustavnosti in zakonitosti. Pobudnikoma s tem pravno varstvo ni odvzeto, saj bosta lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če bosta izkazala svoj pravni interes, sodelovala kot stranska udeleženca[2] in svoje ugovore v zvezi s protiustavnostjo oziroma nezakonitostjo spornih določb naslovila že na sodišča. Ta so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave), v primerih, kot je obravnavani, v katerem je izpodbijan podzakonski predpis, pa imajo tudi pooblastilo, da pri odločanju o pravicah in obveznostih sama izločijo nezakonite oziroma protiustavne podzakonske predpise. Dostop do Ustavnega sodišča je zato odložen na čas po izčrpanju pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči, če pobudnika ne bosta svojih pravic uspešno zavarovala že v teh postopkih. Glede na navedeno bosta lahko pobudnika pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb odlokov izkazovala šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev v postopkih pred pristojnimi sodišči hkrati z vložitvijo ustavne pritožbe.[3] Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in 38.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Člen 3a Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15 – ZGO-1).

[2]Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011 (Uradni list RS, št. 20/11).

[3]Tako tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79), 6. točka obrazložitve.