Jedro

Okoliščina, da je v teku nepravdni postopek zaradi zahteve za vrnitev otroka po Haaški konvenciji, ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožbi glede pravice do skrbi za otroka. Gre le za dejanski zastoj v postopku, zaradi katerega sodni organ članice ne more izdati meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler ne bo o zahtevi odločeno oziroma dokler ne bo jasno, da do vrnitve ne bo prišlo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitve pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS ter zaradi kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah. Izpostavlja, da Mednarodna konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok govori o prepovedi izdaje meritorne odločbe in ne o prepovedi vložitve tožbe oz. predloga za izdajo začasne odredbe. Meritorne odločitve tudi ne pomeni izdaja začasne odredbe, kot oblike začasnega zavarovanja terjatve iz tožbe, zato bi moralo prvo sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti. Ker je bilo v konkretnem primeru že odločeno o zahtevi za vrnitev otroka, bi lahko sodišče prve stopnje kvečjemu prekinilo ta pravdni postopek do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka je dne 10. 12. 2014 vložila tožbo zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otrok, določitve stikov in plačevanje preživnine ter hkrati podala tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

5. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje je v konkretnem primeru na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (v nadaljevanju Haaška konvencija(1)) v teku nepravni postopek zaradi zahteve za vrnitev otroka v matično državo, iz katere je bil nezakonito odpeljan.

6. 16. člen Haaške konvencije določa, da v primeru, ko sodni ali upravni organ pogodbenice, v katero je bil otrok odpeljan ali v kateri je zadržan, dobi obvestilo o tem, da je bil otrok nezakonito odpeljan ali zadržan po 3. členu konvencije, ne izda meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler se ne ugotovi, da se otrok ne bo vrnil na podlagi te konvencije ali če ni vložena prošnja na podlagi te konvencije – v razumnem časovnem obdobju po prejemu obvestila.

7. Okoliščina, da je v teku nepravdni postopek zaradi zahteve za vrnitev otroka po Haaški konvenciji ni procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o tožbi glede pravice do skrbi za otroka. Gre le za dejanski zastoj v postopku, zaradi katerega sodni organ članice ne more izdati meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler ne bo o zahtevi odločeno oziroma dokler ne bo jasno, da do vrnitve ne bo prišlo.

8. Ker Slovenija izvedbene zakonodaje Haaške konvencije nima, bi bila zato v konkretnem primeru glede na sodno prakso pogodbenic Haaške konvencije smiselna prekinitev postopka glede pravice do skrbi za otroka do pravnomočne odločitve v postopku vrnitve otroka po Haaški konvenciji.(2)

9. Postopek vrnitve otroka po Haški konvenciji preprečuje ne le meritorno odločitev o pravici do skrbi za otroka, ampak tudi izdajo začasne odredbe.(3)

10. Ker ni bilo podlage za zavrženje tožbe iz zgoraj navedenih razlogov, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Uradni list RS - MP, št. 6/93 in Zakon o spremembah zakona o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Uradni list RS - MP št. 92/12. (2) Odločba Nemškega vrhovnega sodišča HC/E/De 467 z dne 16. 8. 2000 dopušča široko razlago 16. člena Haške konvencije: ne le, da meritorna odločitev ni dopustna, dokler o vrnitvi ni odločeno, ampak se mora postopek prekiniti, pri tem pa se odločba sklicuje na izvedbeno zakonodajo nekaterih držav, ki dajejo izrecno podlago za prekinitev.

(3) Glej odločbo angleškega sodišča HC/E/UKe 171 z dne 12. 4. 1995.