Jedro

Če stranka preneha obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka in nima pravnih naslednikov, se revizija zavrže.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 10. 2004, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada K. z dne 17. 1. 2002. S slednjo je prvostopenjski organ ugotovil, da ima tožeča stranka na dan 15. 1. 2002 pravico do vračila davka od dobička pravnih oseb za leto 2000 in zamudnih obresti od nevrnjenega davka v skupnem znesku 34.703.786,05 SIT (1. točka izreka); da ima tožeča stranka zapadle obveznosti iz naslova odločbe z dne 24. 8. 2001, ki na dan 15. 1. 2002 znašajo skupno 204.235.870,56 SIT (2. točka izreka) ter odločil, da se s preveč plačanim davkom od dobička pravnih oseb iz 1. točke delno poravnajo obveznosti iz 2. točke (3. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je tožeča stranka dne 11. 7. 2005 vložila pritožbo (sedaj revizijo) zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Revizija ni dovoljena.

4. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1 v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v obravnavanem primeru prvostopenjska sodba postala pravnomočna dne 1. 1. 2007, vložena pritožba tožeče stranke pa se od tega datuma dalje obravnava kot revizija.

5. Iz podatkov računalniške baze Poslovnega registra Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka dne 6. 3. 2008 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi končanja stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 47/2001 z dne 21. 1. 2008. Z dnem izbrisa je tožeča stranka po drugem odstavku 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL v zvezi s 521. členom Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka po 76. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP, katerega določbe se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo v upravnem sporu.

6. Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Gre za procesno predpostavko, ki mora biti podana v vseh fazah postopka in na katero mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Obstajati mora tudi tekom celotnega revizijskega postopka, od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. 7. Tožeča stranka je po vložitvi revizije prenehala obstajati. Ker je prenehala zaradi končanja stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nadaljevati, zaradi česar tudi uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne bi bila smiselna.

8. Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (tretji odstavek 83. člena ZUS-1), zaradi česar jo je Vrhovno sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).