Jedro

Program opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga sprejme občinski svet, je splošen pravni akt oziroma predpis, ki ga občina izda v okviru svojih pristojnosti, zato Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) kot splošnega pravnega akta ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Ker izpodbijani Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ne ureja tožnikovega posamičnega razmerja, ga tudi na podlagi tega v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati neposredno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri naslovnem sodišču 23. 7. 2018 vložil tožbo zaradi ugotovitve kršitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Žalec v postopku obravnave in sprejemanja Predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec (v nadaljevanju tudi: Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč). V tožbi navaja, da je Občinski svet Občine Žalec na svoji 26. redni seji dne 5. 7. 2018 pod 5. točko Dnevnega reda obravnaval Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec. Župan Občine Žalec kot predlagatelj gradiva je združil prvo in drugo obravnavo predloga Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč, čeprav je v 113. členu Poslovnika Občinskega sveta Občine Žalec (v nadaljevanju: Poslovnik) določeno, da sprejme Občinski svet programe opremljanja zemljišč po dvostopenjskem postopku, po hitrem postopku pa le v primeru, če bi zaradi sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko popravljive posledice, če je potrebno nujno ukrepanje zaradi preprečevanja ali odpravljanja posledic naravnih ali drugih nesreč, zaradi upoštevanja predpisanih ali postavljenih zakonskih rokov in če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve aktov. V konkretnem primeru ni bil izpolnjen noben od navedenih razlogov, da bi se akt lahko sprejemal po hitrem (enofaznem) postopku. Poleg tega predlog za sprejem akta po hitrem postopku oz. razlogi za to niso bili posebej razloženi skladno s 113. členom Poslovnika. V razpravi na seji Občinskega sveta je član Občinskega sveta opozoril, da postopek obravnave in sprejema akta ni v skladu s Poslovnikom, a predlagatelj ni podal argumentirane obrazložitve, zakaj se njegova obravnava in sprejem ne izvaja skladno s Poslovnikom. Zaradi obravnave in sprejema Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč po enofaznem postopku krajani Levca niso mogli podati pripomb in predlogov na akt, ki konkretno posega v njihovo bivalno okolje. Sprejem Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč pomeni, da se bo lahko začel izvajati sprejeti OPPN Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec, pri sprejetju katerega niso bile upoštevane konkretne vsebinske in upravičene pripombe tožnika in več krajanov, saj sprejeti prostorski načrt posega v parcele oziroma kmetije, kjer živijo in delajo, kar bo z novim prostorskim načrtom onemogočeno oziroma zelo oteženo.

2. Tožnik predlaga, da sodišče ugotovi, da je tožena stranka s svojimi dejanji v postopku obravnave in sprejema Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč kršila določila Poslovnika Občinskega sveta Žalec in s tem onemogočila tožeči stranki in ostalim, da v predvidenem postopku podajo svoje pripombe in predloge ter da prepove toženi stranki izvajanje Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila postopek sprejema Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN Spremembe in dopolnitev zazidalnega načrta Levec in pravno podlago za obravnavo po hitrem postopku. Sodišču je predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče mora v skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), med katere ne spadajo odločitve, ki jih nosilci zakonodajne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen ZUS-1). O zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, sodišče odloča le, kolikor urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1).

7. Po prvem odstavku 153. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-2) se s programom opremljanja stavbnih zemljišč načrtuje izvajanje opremljanja stavbnih zemljišč ter določa finančna sredstva za izvedbo komunalne opreme v posameznih območjih opremljanja. Program opremljanja se pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta (OPN) ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) in njunih elaboratov ekonomike ter na podlagi projektne dokumentacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, sprejme pa ga občinski svet z odlokom (tretji in četrti odstavek 153. člena ZUreP-2).

8. To pomeni, da je program opremljanja stavbnih zemljišč, ki ga v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) z odlokom sprejme občinski svet kot najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine (prvi odstavek 29. člena ZLS), splošen pravni akt oziroma predpis, ki ga občina izda v okviru svojih pristojnosti. Zato Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec kot splošnega pravnega akta ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

9. Iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi se z izpodbijanim Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč urejala posamična razmerja oziroma da bi se z njim posegalo v posamična razmerja, v katerih bi bil tožnik udeležen. Ob tem je pojasniti, da navedbe v tožbi, da krajani Levca zaradi obravnave in sprejema odloka po enofaznem postopku niso mogli podati pripomb in predlogov na akt, ki konkretno posega v njihovo bivalno okolje, ne dajejo podlage za drugačen zaključek, saj so posplošene in nedoločno omenjajo poseg v bivalno okolje (vseh) krajanov Levca. Glede na to, da izpodbijani Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč torej ne ureja tožnikovega posamičnega razmerja, ga tudi na podlagi tega v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati neposredno.

10. Za odločanje o nezakonitosti in neustavnosti Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč je po četrti alineji prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču pristojno Ustavno sodišče. Pred Upravnim sodiščem RS pa bi lahko tožeča stranka uveljavljala njegovo nezakonitost oziroma neustavnost kvečjemu v upravnem sporu zoper upravne odločbe, izdane na njegovi podlagi.

11. Ker Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Levec sam po sebi ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu (skladno z 2. in 3. členom ZUS-1), prav tako pa ne ureja in posega v posamična razmerja, v katerih je tožnik udeležen (skladno s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1), je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.