Jedro

Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz 1. odst. 71. člena ZIZ, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj dolžnik v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni navedel nobenih dejstev ter predlagal nobenih dokazov.

Glede revizije (izrednega pravnega sredstva), vložene zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, kot o primeru za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ, je potrebno poudariti, da za odlog izvršbe ne zadostuje, da "uspeh revizije ni nemogoč", kot je to navedel dolžnik v predlogu za odlog, temveč bi moral dolžnik izkazati, da je uspeh revizije mogoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da se bo v primeru dodatne blokade njegovega žiro računa deblokada iz tega naslova lahko zavlekla za daljše obdobje. Če pa bi z revizijo uspel, bi šele nastali resnični stroški pri umiku predmetne izvršbe. Navaja še, da je žena lastnika dolžnika za jamstvo plačila lesa izročila lastniku upnika 6.000,00 DEM.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz 1. odst. 71. člena ZIZ, da ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj dolžnik v predlogu za odlog izvršbe (redna št. 5) v tej smeri ni navedel dejstev niti ni predlagal dokazov. Tako je že zaradi ugotovljene neizpolnitve navedenega (splošnega) pogoja za odlog izvršbe izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe) pravilna, tudi če bi dolžnik sicer dokazal katerega od primerov za odlog izvršbe iz 1. do. 8. tč.

1. odst. 71. člena ali iz 2. odst. 71. člena ZIZ.

Pri znesku 6.000,00 DEM, o katerem pritožnik (lastnik dolžnika) tudi v pritožbi navaja, da ga je njegova žena izročila lastniku upnika, ne gre za dejstvo, ki bi se nanašalo na razmerje med dolžnikom in upnikom, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje; zato ga ni bilo mogoče upoštevati v smislu 7. točke 1. odst. 71. člena ZIZ.

Glede pritožbene navedbe, da bi "nastali resnični stroški pri umiku predmetne blokade", če bi dolžnik uspel z revizijo, sodišču druge stopnje sicer ni jasno, katere stroške je dolžnik s tem mislil. Vendar pa je glede revizije (izrednega pravnega sredstva), vložene zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, kot o primeru za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ, potrebno poudariti, da za odlog izvršbe ne zadostuje, da "uspeh revizije ni nemogoč", kot je to navedel dolžnik v predlogu za odlog (redna št. 8), temveč bi moral dolžnik izkazati, da je uspeh revizije mogoč.

Navedbe v pritožbi, da se bo deblokada iz naslova spora zavlekla za daljše obdobje, dolžnik v predlogu za odlog izvršbe (redna št. 8) ni zatrjeval in je tako pritožbena novota ter zato nedovoljena (1. odst. 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje je torej pravilno zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ); zato je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).