Jedro

Stranka mora predlagati podaljšanje roka, preden se ta izteče (tretji odstavek 110. člena ZPP). Če to stori kasneje, je tak predlog neupošteven, saj je rok že iztekel in ga zato že po naravi stvari ni več mogoče podaljšati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse. Ugotovilo je, da je tožnica sklep, s katerim ji je naložilo, da v roku osmih dni dopolni predlog za obročno plačilo takse, prejela 27. 11. 2017 in ga v danem roku ni dopolnila. Vložila je le predlog za podaljšanje roka, ki pa je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje vložen že po izteku roka, torej prepozno.

2. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga pritožbo. Sodišču očita, da je napačno ugotovilo, da je predlog za podaljšanje roka vložila šele 6. 12. 2017. Vlogo je oddala 5. 12. 2017, torej pravočasno. Prilaga potrdilo o oddaji pošiljke.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da je stranka določeno vlogo vložila, kdaj jo je vložila, v kakšnem številu izvodov in ali so bile vlogi priložene priloge ali ne. Instituti, ki to zagotavljajo, so dohodni in skrajšani dohodni zaznamek, pa tudi potrdilo o prejemu vloge, ki ga sodišče na njeno zahtevo izda stranki (primerjaj 215. do 219. člen Sodnega reda). Oba zaznamka, pa tudi potrdilo o prejemu, imajo namreč lastnost javne listine (224. člen ZPP). To pomeni, da dohodni zaznamek dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje - v konkretnem primeru torej to, da je bila vloga, s katero je pritožnica prosila za podaljšanje roka, vložena priporočeno (šele) 6. 12. 2017. Pritožbeno sodišče je pri Okrajnem sodišču v Radovljici preverilo še elektronski zaznamek in ugotovilo, da se ujema z ročno odtisnjenim. Kot pri drugih javnih listinah, pa je tudi v zvezi z dohodnim zaznamkom dovoljen dokaz nasprotnega (četrti odstavek 224. člena ZPP). Stranka torej lahko dokaže, da določena pomembna dejstva niso bila zapisana ali da so bila zapisana napačno.

5. Pritožnici s predložitvijo potrdila o oddaji pošiljke, ki ga je priložila pritožbi (priloga A14), to ni uspelo. Potrdilo sicer izkazuje, da je bila na Okrajno sodišče v Radovljici 5. 12. 2017 oddana pošiljka, vendar pa iz njega ni razviden ne pošiljatelj ne vsebina oddane pošiljke. Le na tej podlagi zato ni mogoče zaključiti, da je pri dohodnem zaznamku (tako ročnem kot elektronskem) napačno ugotovljen dan vložitve.

6. Stranka mora predlagati podaljšanje roka, preden se ta izteče (glej tretji odstavek 110. člena ZPP). Če to stori kasneje, je tak predlog neupošteven, saj je rok že iztekel in ga zato že po naravi stvari ni več mogoče podaljšati. Do tega je prišlo tudi v konkretnem primeru, saj se je s strani sodišča določen rok za dopolnitev predloga iztekel 5. 12. 2017, pritožnica pa je za njegovo podaljšanje, kot izhaja iz dohodnega zaznamka, zaprosila šele 6. 12. 2017, torej po njegovem izteku. Ker v danem roku predloga za obročno plačilo takse tudi ni dopolnila, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko ga je na podlagi 108. člena ZPP zavrglo.

7. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.