Jedro

Tožnik je strošek priglasil pod tarifno postavko „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o glavni stvari“, medtem ko mu je tožena stranka stroške odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala na podlagi tarifne postavke, ki obravnava redna pravna sredstva zoper druge odločbe, pri čemer svoje odločitve, zakaj je tožniku za sestavo odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala le 50,00 EUR, namesto priglašenih 456,00 EUR, ni obrazložila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem, št. Bpp 242/2013 z dne 16. 12. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku petnajst dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 242/2013 z dne 16. 12. 2016, tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 872,30 EUR, v presežku pa njegov predlog za povrnitev stroškov zavrnila. V obrazložitev svoje odločitve je navedla, da je bil odvetnik A.A. z odločbo tožene stranke, št. Bpp 242/2013 z dne 16. 12. 2016, določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) upravičencu B.B., in sicer za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 87/2011 in oprostitev plačila stroškov postopka.

2. Odvetnik je dne 9. 12. 2016 pravočasno priglasil nastale stroške za dejanja BPP, in sicer 370,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), 456,00 EUR nagrade za odgovor na pritožbo zoper vmesno sodbo po tar. št. 3210 ZOdvT, 342,00 EUR nagrade za narok dne 6. 6. 2013 po tar. št. 3210 ZOdvT, 342,00 EUR nagrade za narok dne 19. 4. 2016 po tar. št. 3210 ZOdvT, na vse 30% dodatek zaradi obravnavanja več strank po tar. št. 1200 ZOdvT, vse izvedenine, izplačane iz Bpp odločbe, 20,00 EUR pavšalnega zneska po tar. št. 6002 ZOdvT in 22% DDV v znesku po tar. št. 6007 ZOdvT. Upoštevajoč podatke, ki jih je v spis predložil odvetnik, in ZOdvT je tožena stranka sklenila, da je predlog za odmero nagrade delno utemeljen. Odvetniku je odmerila in priznala nagrado v znesku 335,40 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT, 309,60 EUR nagrade za narok po tar. št. 3210 ZOdvT, 50,00 EUR nagrade za odgovor na pritožbo zoper vmesno sodbo po tar. št. 3220 ZOdvT, 20,00 EUR pavšalnega zneska po tar. št. 6002 ZOdvT in 22% DDV. Tožena stranka odvetniku ni priznala dodatka zaradi obravnavanja več strank, saj je bila brezplačna pomoč dodeljena prosilcu in pokriva samo njegove stroške, prav tako ne stroškov izvedencev, nagrada za narok pa mu skladno z določili ZOdvT pripada le v enkratnem znesku.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo v delu, v katerem ji tožena stranka ni priznala stroškov odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo v priglašeni višini, ne strinja in zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo, v kateri navaja, da je stroške odgovora na pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče odločalo samo o temelju, priglasil po tar. št. 3102 ZOdvT (nagrada za postopek s pravnimi sredstvi) v povezavi s 36. členom ZOdvT v višini 456 EUR. Stroške je torej priglasil pod tarifno postavko „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi“ oziroma podpoglavje „zoper odločbo o glavni stvari“, kar je popolnoma v skladu z zakonom in opravljeno storitvijo. Ker tožniku niso bili priznani priglašeni stroški, kot jih je veljavno priglasil po ZOdvT, je napadeni akt nezakonit. Poleg tega je o zgoraj navedenih stroških postopka odločalo tudi Okrožno sodišče v Celju, pred katerim je tekel predmetni pravdni postopek P 87/2011. Slednje je v končni sodbi z dne 16. 11. 2016 upravičencu do BPP priznalo priglašeni strošek za odgovor na pritožbo zoper vmesno sodbo v višini 456,00 EUR in pripadajoči davek na dodano vrednost po tarifni številki 3210 v povezavi 36. členom ZOdvT. Ta v celoti priznani strošek je tako upoštevan tudi v delu, v katerem je tožena stranka v zadevi P 87/2011 dolžna stroške povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, na račun tožene stranke v tem upravnem sporu, organa za BPP. Posledično je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe upravičena prejeti znesek v višini, kot ga je priglasil tožnik, sama pa ga tožniku ne priznava v celoti, kar pomeni, da bo neupravičeno obogatena za razliko. Tožeča stranka sodišču predlaga, da toženi stranki naloži, naj spremeni izpodbijani sklep tako, da bo tožeči stranki poleg že priznane nagrade in stroškov zastopanja v višini 872,30 EUR, priznala še nagrado in stroške v višini 495,32 EUR, podredno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki, v obeh primerih pa, da toženi stranki naloži povrnitev stroškov predmetnega postopka tožeče stranke.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. V zadevi je sporna delna zavrnitev priglašene nagrade za odgovor na pritožbo zoper vmesno sodbo. Med strankama torej ostaja sporno vprašanje, ali je tožnik, kot odvetnik - izvajalec BPP, upravičen do višje nagrade, kot mu je bila odmerjena z izpodbijanim sklepom.

7. Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene BPP (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Po osmem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči in ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči. Napotnica mora, med drugim, vsebovati obliko in obseg odobrene pravne pomoči, vrsto, obseg in datum opravljenih dejanj pravne pomoči in osebo ali organ, ki jo je izvajal, skupni znesek stroškov, ki so bili porabljeni za nudenje pravne pomoči, obračun stroškov in posamezne zneske, ki jih je potrebno izplačati oziroma vrniti (četrti odstavek 39. člena ZBPP). K napotnici, ki jo vrne organu za BPP, mora biti priložen stroškovnik za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Za način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, se v predmetni zadevi uporablja ZOdvT.

8. V obravnavani zadevi je med strankama upravnega spora sporna odločitev, ki se nanaša na povrnitev stroškov odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo, ki jih je tožnik na podlagi tarifne številke 3102 ZOdvT v povezavi s 36. členom ZOdvT priglasil v višini 456,00 EUR in pripadajočega davka na dodano vrednost, tožena stranka pa mu je stroške odgovora na pritožbo priznala v višini 50,00 EUR s pripadajočim davkom na dodano vrednost, na podlagi tarifne številke 3220 ZOdvT. Tožnik je torej strošek priglasil pod tarifno postavko „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o glavni stvari“, medtem ko mu je tožena stranka stroške odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala na podlagi tarifne postavke, ki obravnava redna pravna sredstva zoper druge odločbe.

9. Sodišče meni, da tožena stranka svoje odločitve, zakaj je tožniku za sestavo odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo priznala le 50,00 EUR, namesto priglašenih 456,00 EUR, ni obrazložila tako, da bi bilo mogoče njeno odločitev preizkusiti. Prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem je organ za BPP v skladu z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP dolžan postopati, določa kaj mora obsegati obrazložitev odločbe upravnega organa, in sicer: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Sodišče ugotavlja, da obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka.

10. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral organ za BPP po skrbni presoji vseh okoliščin primera ponovno odločiti o priglašenih stroških tožnika, pri tem pa v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo zoper vmesno sodbo upoštevati, da ZOdvT pod tarifno številko 3102 obravnava postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o glavni stvari, pod tarifno številko 3220 pa postopek z rednimi pravnimi sredstvi zoper druge odločbe, pri čemer predstavlja vmesna sodba sodbo o kvalitativnem delu ali podlagi (temelju) tožbenega zahtevka, ki je namenjena poenostavitvi in pocenitvi pravde, v kateri sta sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), in kot takšna nesporno predstavlja odločitev o glavni stvari.

11. Sodišče je o tožbi odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

12. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).