Jedro

Negativne ugotovitvene tožbe ne vloži tisti, ki bi želeno pravno varstvo lahko dosegel z dajatveno tožbo, ampak njegov dolžnik. Kljub zapadlosti zahtevka je zanj negativna ugotovitvena tožba še vedno edino sredstvo, s katerim lahko doseže želeno pravno varstvo.

Dejstvo, da tožnica v drugi pravdi ugovarja ničnost pogodbene določbe, na kateri toženci v drugi pravdi, v kateri nastopajo kot tožniki, temeljijo svoj zahtevek, ji ne odvzema pravnega interesa, da s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbene določbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep z dne 29. 10. 2012 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala ugotovitev, da je pogodba z dne 21. 6. 2011, sklenjena med pravdnimi strankami, nična in sicer je nična določba drugega odstavka 3. točke pogodbe, ki se glasi: "V primeru neupoštevanja rokov plačila iz te točke prodajne pogodbe lahko prodajalec zaračuna kupcu pogodbeno kazen v višini 50.000 SIT za vsak dan zamude plačila kupnine iz točke II te prodajne pogodbe." S sklepom z dne 29. 10. 2012 je navedeni sklep dopolnilo z odločitvijo o stroških postopka.

2. Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da je podan njen pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbene določbe, s katero toženci utemeljujejo svoj tožbeni zahtevek v drugi pravdi. Pravni interes je namreč podan, kadar glede sporne pravice ali pravnega razmerja obstaja dejanska negotovost, tako da se tožnik čuti ogrožen v svojem pravnem položaju, obstaja pa upravičena potreba, da se negotov pravni položaj razčisti. Tožnica predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in samo odloči o stvari ali ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da tožnica nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, ker že teče pravda pred pristojnim sodiščem, v kateri toženci na podlagi pogodbene določbe, glede katere tožnica zahteva ugotovitev ničnosti, zahtevajo plačilo pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti. Ker bo presoja o ničnosti te pogodbene določbe predhodna za odločitev o zadevi, tožnica pa ne izkazuje, da bi bila ta tožba potrebna za uveljavljanje njene pravice ali koristi v kakšnem drugem postopku, ta tožba ni potrebna in ne zagotavlja učinkovitejšega zavarovanja pravic tožnice.

6. Pritožbeni očitek o napačnosti stališča je utemeljen. V skladu s 181. členom ZPP lahko stranka, ki ima pravno korist od tega, s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. V primeru že zapadlih obveznosti mora tožnik izkazati, da njegov pravni interes za ugotovitev obstoja celotnega pravnega razmerja seže prek konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega pravnega razmerja že zapadel. To pa ne velja za negativno ugotovitveno tožbo. Tako tožbe ne vloži tisti, ki bi želeno pravno varstvo lahko dosegel z dajatveno tožbo, ampak njegov dolžnik. Kljub zapadlosti zahtevka je zanj negativna ugotovitvena tožba še vedno edino sredstvo, s katerim lahko doseže želeno pravno varstvo.(1)

7. Tak je obravnavani primer. Možnost, da bi tožnica ugovarjala ničnost pogodbene določbe, na kateri toženci v drugi pravdi, v kateri nastopajo kot tožniki, temeljijo svoj zahtevek, ji ne odvzema pravnega interesa, da s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti te pogodbene določbe.

8. Ker zaradi napačne uporabe 181. člena ZPP tožba ni bila obravnavana po vsebini, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP). Glede na naravo ugotovljene kršitve določb postopka ni bilo podlage, da bi lahko sámo odpravilo kršitev.

9. Pritožbeno sodišče je hkrati razveljavilo tudi dopolnilni sklep o stroških postopka, katerega izdaja je sledila izdaji izpodbijanega sklepa. O stroških bi moralo biti odločeno v odločbi o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP). Glede na to, da je bila odločitev izdana v obliki dopolnilnega sklepa, tudi v pritožbenem postopku deli usodo odločitve o glavni stvari.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Prim. Galič, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, št. 2/2012, str. 63.