Jedro

Kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 133. člena KZ je alternativno kaznivo dejanje, ker ga je mogoče storiti na dva različna načina: z nevarnim sredstvom ali z nevarno izvršitvijo. Pri tem niso izključeni primeri, ko storilec drugega lahko telesno poškoduje na oba načina in ne primeri, ko je sicer nenevarni predmet v povezavi še z drugimi okoliščinami (najpogosteje z mestom poškodbe) sestavni del nevarne izvršitve.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornikov obd. LB se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. LB spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter mu po drugem odstavku 50. člena KZ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen dva meseca zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Sklenjeno je še bilo, da mora obdolženi po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) plačati stroške tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper sodbo so se pritožili obdolženčevi zagovorniki zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti oziroma podrejeno, da isto sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni preizkus je pokazal naslednje: Kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po drugem odstavku 133. člena KZ je alternativno kaznivo dejanje, ker ga je mogoče storiti na dva različna načina: z nevarnim sredstvom ali z nevarno izvršitvijo. Pri tem niso izključeni primeri, ko storilec drugega lahko telesno poškoduje na oba načina in ne primeri, ko je sicer nenevarni predmet v povezavi še z drugimi okoliščinami (najpogosteje z mestom poškodbe) sestavni del nevarne izvršitve. V kateremkoli izmed teh primerov mora biti sredstvo določeno ali vsaj določljivo, saj v nasprotnem ni mogoče ugotoviti njegove nevarnosti oziroma njegovega prispevka k nevarni izvršitvi (prim. sodba Vrhovnega sodišča z dne 23.02.2006, opr.št. I Ips 203/2005).

Po opisu dejanje v izreku sodbe bi naj obdolženi storil očitano kaznivo dejanje z nevarno izvršitvijo, ko bi naj oškodovanca s trdim predmetom udaril po glavi. Glede na nedoločljivost uporabljenega predmeta, ki sam zase ne izključuje niti možnosti, da je bilo dejanje storjeno z nevarnim sredstvom ter upoštevaje splošnost mesta poškodbe iz povzetega opisa dejanja tako ni razvidna nevarnost izvršitve, zaradi katere se ta loči od izvršitve po prvem odstavku 133. člena KZ. Izrek sodbe je zato nerazumljiv in pomeni, da imamo opraviti z eno izmed bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki mora biti preizkušena po uradni dolžnosti (383. člen ZKP) in ki ima vselej za posledico razveljavitev napadene sodbe (prvi odstavek 392. člena ZKP).

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka odpravilo ter v okvirjih svoje stvarne pristojnosti preizkusilo še pritožbene navedbe, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave kršitve ni moglo ukvarjati.