Jedro

Obstoja zakonsko določenih pogojev za izdajo začasne odredbe ni mogoče izkazati samo z zatrjevanjem, da je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu in izvršitev katerega naj se začasno zadrži, nezakonit in nepravilen. Samo pravni učinki izvršitve odločbe, ki se izpodbija s tožbo, brez obstoja drugih okoliščin, še ne izkazujejo pravno priznane škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da se do pravnomočne odločitve v upravnem sporu odloži izvršitev oziroma nadaljnje izvrševanje odločbe tožene stranke z dne 5.10.2007, in se tožeči stranki dovoli izvajati spletno tekmovanje »aaa.si« v skladu s pogojem vplačila 10 EUR. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se tožeči stranki prepove prirejati igre na srečo v Republiki Sloveniji (1. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (2. točka izreka) in da bo o stroških za izdajo odločbe odločeno s posebnim sklepom (3. odstavek izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da za izdajo predlagane začasne odredbe niso izpolnjeni pogoji iz 2. niti iz 3. odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US RS). Po določbi 2. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda, pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po določbi 3. odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče izda začasno odredbo in sporno razmerje začasno uredi, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Ni sporno, da tožeča stranka v Republiki Sloveniji nima ustreznega dovoljenja, ki ga za prirejanje iger na srečo pogojuje 3. člen Zakona o igrah na srečo (ZIS, Uradni list RS, št. 134/03). Sama prepoved prirejanja iger na srečo, ki se prirejajo brez ustreznega dovoljenja, že po naravi stvari ni pravno priznana škoda. Zato bi zadržanje izvršitve odločbe tožene stranke, ki je bila sprejeta po uradni dolžnosti v postopku nadzora po ZIS, nasprotovalo javni koristi, ki je v tem, da se v Republiki Sloveniji uresničuje njen pravni red. Zatrjevanja tožeče stranke o vloženih sredstvih v zagon igre »aaa.si«, se nanašajo na okoliščine, ki so v zasebni sferi tožeče stranke. Presoja o tem, ali je odločba tožene stranke zakonita ali ne, je predmet odločanja o glavni stvari in ne o začasni odredbi.

Tožeča stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v stroškovniku pa prijavlja stroške za pritožbo (1500 točk), končno poročilo stranki (100 točk) in sodne takse, vse z materialnimi stroški in DDV. Zatrjuje, da je odločba tožene stranke nezakonita, ker spletno tekmovanje »aaa.si« ni igra na srečo v smislu ZIS, njen izrek pa je nedoločen, ker vsebuje samo splošno prepoved prirejanja iger na srečo v Republiki Sloveniji. Zadržanje nadaljnjega izvrševanja odločbe tožene stranke zato ne bi nasprotovalo pravnemu redu Republike Slovenije. Nedoločen izrek odločbe tožene stranke je sodišče prve stopnje samo dopolnilo z zakonskim besedilom ZIS, ko je navedlo, da se prepoved nanaša na igre na srečo, za katere tožeča stranka nima ustreznega dovoljenja. Odložitve izvrševanja zakona pa ni predlagala, kot je to očitno razumelo sodišče prve stopnje, ki tudi zamenjuje pojem (pravno priznane) škode z zakonitostjo in veljavnostjo odločbe tožene stranke, kar kaže stališče, da je škoda, ki izhaja iz akta, ki je izpodbijan s tožbo, zaradi domnevne zakonitosti izpodbijanega akta vedno pravno nepriznana. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vprašanje popravljivosti škode, pač pa je zavzelo stališče, da zatrjevana škoda v izgubi delovnih mest, stečaja družbe, itd., po naravi stvari ni pravno priznana. Ker je izvršila nezakonito in nedorečeno odločbo tožene stranke, s čemer je sicer soglašala tudi tožena stranka, ji nastaja dnevna škoda, ker ne more pobirati denarja od tekmovalcev.

Odgovor na pritožbo ni vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ni podan. Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, bo presoja o tem, ali je odločba tožene stranke zakonita in pravilna, predmet odločanja o glavni stvari (o tožbi), predmet obravnavanega odločanja pa je utemeljenost izdaje predlagane začasne odredbe glede na zakonsko določene pogoje (iz 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1): ali obstaja težko popravljiva škoda in če obstaja, ali bi bilo z izdajo začasne odredbe porušeno sorazmerje med prizadetostjo javne koristi ter koristi nasprotnih strank; pri ureditveni začasni odredbi pa tudi, ali je začasna ureditev stanja kot verjetna izkazana za potrebno. Ker obstoja navedenih zakonsko določenih pogojev ni mogoče izkazati že z zatrjevanjem, da je akt, ki je izpodbijan v upravnem sporu, nezakonit in nepravilen, so v obravnavanem odločanju neupoštevni pritožbeni ugovori, s katerimi skuša tožeča stranka izkazati, da zadržanje nadaljnjega izvrševanja odločbe tožene stranke že zaradi njene nezakonitosti in nepravilnosti ne bi nasprotovalo pravnemu redu Republike Slovenije. Ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da sodišče prve stopnje ni razumelo oziroma ni pravilno povzelo vsebine predloga tožeče stranke. Predloženi spisi kažejo, da je sledilo navedbam iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe, ki kažejo, da je tožeča stranka odločbo tožene stranke (glede vseh njenih sestavnih delov) razumela kot prepoved prirejanja spletnega tekmovanja »aaa.si« in jo v soglasju s toženo stranko izvršila tako, da je za vstop v spletno tekmovanje ukinila plačilo 10 EUR. Predlog tožeče stranke, da se ji dovoli izvajati spletno tekmovanje z vplačilom 10 EUR, je glede na navedeno pravilno opredeljen kot predlog za vzpostavitev stanja pred začetkom izvrševanja odločbe tožene stranke oziroma kot predlog za zadržanje nadaljnjega izvrševanja prepovedi prirejanja iger na srečo z ureditvijo drugačnega stanja. Ne gre pa za nedovoljen poseg v izrek odločbe tožene stranke, če je sodišče prve stopnje razložilo vsebino izreka odločbe tožene stranke glede na pravno podlago, na kateri je bila odločitev izdana, in je pravna podlaga izrecno navedena v uvodu odločbe tožene stranke.

Tudi pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja nista podana. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino 2. in 3. odstavka 32. člena ZUS-1 in predloga za izdajo začasne odredbe in na tej podlagi sprejelo odločitev. Trditveno in dokazno breme, da so za izdajo predlagane začasne odredbe izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, pa je na strani predlagatelja. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, da sprejetje odločitve oziroma samo pravni učinki izvršitve odločitve, ki je izpodbijana s tožbo, brez obstoja drugih okoliščin, še ne izkazujejo obstoja pravno priznane škode, ker bi to pomenilo, da že sama vložitev tožbe vzpostavlja pravno priznano škodo in bi takšno stanje nesporno škodovalo uresničevanju pravnega reda Republike Slovenije. Zato sodišče prve stopnje zatrjevane okoliščine, da izvrševanje odločbe tožene stranke povzroča tožeči stranki izpad dohodka zaradi ukinitve plačila 10 EUR (po izpisu števila opravljenih prijav tekmovalcev naj bi ta znašal ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe 428.580,00 EUR), pravilno ni štelo za pravno priznano škodo. Za takšno škodo pa pravilno tudi ni štelo zatrjevanja, ki se nanašajo na stroške v zvezi z zagonom spletnega tekmovanja. Glede na vsebino predloga tožeče stranke sta že navedeni ugotovitvi, ki ju je sodišče prve stopnje razumno obrazložilo, dovolj za presojo, da zakonsko določeni pogoji za izdajo začasne odredbe niso podani, kar pomeni, da se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z nobenimi drugimi vprašanji.

Ker niso podani zatrjevani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1 in potrdilo izpodbijani sklep. Za povrnitev pritožbenih stroškov ni pravne podlage.