Jedro

Če določila oporoke niso jasna, je treba ugotoviti pravo oporočiteljevo voljo. Med oporočnimi dediči je oporočitelj poleg svojih sinov navedel tudi oba otroka svojega pokojnega sina Draga. Pritožba se protivi odločitvi, da dedujeta enake deleže kot zapustnikovi sinovi, ker da tudi iz oporoke izhaja, da dedujeta oba skupaj očetov delež. Če nastane dvom o oporočiteljevi volji, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča. V primeru spora med dediči pa bo treba zapustnikovo voljo ugotavljati v pravdi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju v izpodbijanem delu, in sicer v točki II. glede dedovanja 1/4 (ene četrtine) solastnine na stanovanjski hiši, S. R., Cesta..., ki je vpisana pri z.k. telesu II, vl. št. 1295 k.o. ... in temu ustrezne pravice do uporabe parc.

št. 1451/8, ki je vpisana pri z.k. telesu I, vl. št. 1295 k.o. ..., razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v zapuščino po pok. F. B. sodi pod točko I/1 njegov solastninski delež do 1/4 na stanovanjski hiši v Ljubljani, ki je vpisana pri z.k.telesu II, vl. št. 1295 k.o. ... in solastni delež pravice do uporabe, parc. št. 1451/8, ki je vpisana pri z.k. telesu I, vl. št. 1295 k.o... in pod točko I/2 vloge na hranilnih knjižicah Poštne hranilnice, Ljubljanske banke - Podružnice Novo mesto in Mestne hranilnice Ljubljana. Zapustnik je napravil oporoko pred pričami, na podlagi katere je sodišče v II. točki sklepa o dedovanju razglasilo za dediče v točki I/1 navedene zapuščine tako, da zapustnikov pastorek A. G. iz Ljubljane deduje zapustnikov solastni delež na garaži v hiši S. R. Ostalo 1/4 solastnine na navedeni stanovanjski hiši in zapustnikov solastni delež pravice do uporabe parc. št. 1451/8, vl.št. 1295 k.o. ..., pa dedujejo zapustnikovi sinovi F. B., Z. B., oba iz Trebnjega, T. B. iz Črnuč in zapustnikovi vnukinji A.B. in M. B., vsi do 1/5. Zapustnikovi vdovi M. B. pripada pravica stanovanja v hiši, S. R., v Ljubljani. Zapustnikovo premoženje, nevedeno v točki I/2 sklepa o dedovanju pa dedujejo na podlagi zakona: zapustnikova vdova M. B. iz Ljubljane, zapustnikova sinova Z. B. iz Trebnjega in T. B. iz Črnuč vsak do 1/4, zapustnikovi vnukinji A. B.in M. B. pa vsaka do 1/8. Sodišče je izdalo sklep o dedovanju na podlagi oporoke in na podlagi zakonitega dedovanja. Zapustnikov sin F. B. (pritožnik) je z zapustnikom leta 1965 sklenil sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju. Sodišče ga zato v tistem delu sklepa, kjer je odločilo o dedovanju na podlagi zakona, ni štelo za dediča. Imenovani dedič denarnih sredstev na hranilnih vlogah tako ne deduje, saj to premoženje v oporoki sploh ni omenjeno.

Zoper sklep o dedovanju se pritožuje dedič F. B., ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba sklep izpodbija v II.točki v delu, v katerem je sodišče razglasilo za dediče zapustnikovega solastnega deleža na stanovanjski hiši, ki je pripisana pri z.k. telesu II, vl. št. 1295 k.o... in zapustnikovega solastnega deleža na pravici uporabe parc. št. 1451/8, ki je pripisana pri z.k. telesu iste vl. št., zapustnikove sinove F. B., Z.B. in T. B. ter zapustnikovi vnukinji A. in M. B., vsakega do 1/5. Sklep o dedovanju je v tem delu nepravilen in v nasprotju z zapustnikovo oporoko. Zapustnik je namreč v oporoki določil, da svojo stanovanjsko hišo izroča svojim zakonskim sinovom. Kot sinovi so navedeni F. B. - zapustnikov sin iz prvega zakona, otroka pokojnega sina D., nato pa sta določena kot dediča še sinova T.in Z.. Iz zapisa oporoke kot iz volje zapustnika izhaja in je nedvoumno, da je želel ta del premoženja zapustiti svojim otrokom, to je svojim sinovom po enakih deležih, na mesto pokojnega sina D. pa vstopita njegova otroka. Zapustnik ni imel nobenega razloga, nobenega namena in tudi ne volje, da bi otroka pok. sina D. dedovala vsak zase enakovreden del zapuščine kot ostali zapustnikovi otroci. Glede na to je potrebno sklep o dedovanju spremeniti tako, da se za dediče navedenih nepremičnin razglasijo zap. otroci F., Z. in T. B. vsak do 1/4, zapustnikovi vnukinji A. B. in M. B. pa vsaka do 1/8 tega zapustnikovega solastninskega deleža. Pritožba podrejeno predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik izpodbija sklep o dedovanju v točki II v delu, v katerem je sodišče na podlagi oporoke razglasilo za dediče zapustnikovega solastnega deleža do 1/4 na stanovanjski hiši, navedeni v sklepu o dedovanju (razen zap. solastnega deleža na garaži), zapustnikove tri sinove in zapustnikovi vnukinji, vse do 1/5. Pritožba v navedenem delu izpodbija sklep zaradi nepravilne razlage oporoke, in sicer le glede višine deležev, krog oporočnih dedičev pa je pravilno ugotovljen. Zapustnik je v oporoki glede spornega premoženja zapisal, da ga izroča svojim zakonskim sinovom: F. B., otrokom pokojnega sina D., sinovoma T.in Z.. Po 1. odstavku 84. člena Zakona o dedovanju je treba določila oporoke razlagati po pravem oporočiteljevem namenu.

Ugotoviti je torej potrebno oporočiteljevo pravo voljo oziroma kaj je oporočitelj z morda nejasno formuliranim določilom želel. Prvostopno sodišče se z razlago oporoke v teku zapuščinskega postopka ni ukvarjalo, zato tudi potomci zapustnika takšni razlagi oporoke pred izdajo sklepa o dedovanju niso mogli ugovarjati. Prvostopno sodišče bo moralo ugotoviti zapustnikovo pravo voljo in v kolikor pride do spora o dejstvih, napotiti stranke na pravdo po čl. 210/2 tč. 1 ZD.

Sicer pa je v dvomu treba upoštevati tisto, kar je ugodnejše za zakonitega dediča (čl. 84/2 ZD).

Po obrazloženem je pritožba utemeljena in ji je bilo potrebno ugoditi in v skladu s čl. 370 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD sklep o dedovanju v izpodbijanem delu razveljaviti in vrniti zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti niso bili zaznamovani.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).