Jedro

V obravnavanem primeru je odločitev o ustavitvi postopka odvisna od ugotovitve obstoja pravnih naslednikov. ZGD-1, pa tudi ZGD, ki je, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka, na podlagi 705. člena ZGD-1 relevanten v tej zadevi, likvidacijo opredeljuje kot prenehanje pravne osebe brez pravnega naslednika. Pravnih naslednikov ni mogoče ugotoviti na podlagi registrskih podatkov izbrisane družbe in torej brez izvedenega ugotovitvenega postopka zaradi ugotovitve obstoja eventualnega (singularnega) pravnega naslednika, ki ga je v primeru, kot je obravnavani, mogoče ugotovitvi prvenstveno iz poročila o poteku likvidacijskega postopka oziroma sklepa o potrditvi sklenjene prisilne poravnave.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odpravi odločba Ministrstva za finance RS št. ... z dne 14. 12. 2006 in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z odločbo št. ... z dne 12. 11. 2001 je Davčni urad A. družbi B.B.B. d.o.o., ... cesta št. ..., A.: 1. pod točko I/1 izreka odmeril in naložil v plačilo davek od dobička pravnih oseb za leto 1998 od davčne osnove 194.058.690,00 SIT po stopnji 25% v znesku 48.514.673,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 1999 do dneva plačila; 2. pod točko I/2 izreka odmeril in naložil v plačilo davek od prometa storitev po tarifni številki 1 Tarife davka od prometa storitev po stopnji 6,5 % od osnove 233.198.330,00 SIT v znesku 15.157.304,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2000 do dneva plačila; 3. pod točko II izreka v skladu z odločbo DURS, Glavnega urada, št. ... z dne 26. 6. 2001 ugotovil obstoj obveznosti po predloženih plačilnih nalogih in sicer za: 1. davek od dobička pravnih oseb za leto 1992 v znesku 682.181,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 1993 do plačila; 2. prispevek za zaposlovanje iz bruto plač za maj 1992 v znesku 529.192,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 6. 1992 do plačila; 3. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz bruto plač za maj 1992 v znesku 4.482.389,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 6. 1992 do plačila; 4. prispevek za zaposlovanje od bruto plač za maj 1992 v znesku 529.075,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 6. 1992 do plačila; 5. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od bruto plač za maj 1992 v znesku 4.485.988,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 6. 1992 do plačila.

Ministrstvo za finance RS je z odločbo št. ... z dne 14. 12. 2006 pritožbi davčnega zavezanca delno ugodilo glede teka zamudnih obresti (v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-356/02 z dne 23. 9. 2004) s spremembo izpodbijane odločbe, tako da se te obračunajo od dne 18. 12. 2001 do dneva plačila, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo. Kot pravne naslednike pritožnika po njegovem izbrisu iz sodnega registra z dne 7. 11. 2006 na podlagi sklepa o zaključku redne likvidacije št. Srg ... z dne 21. 9. 2006 navaja družbe: C.C.C. d.o.o., .... ulica št. ..., A.; D.D.D. d.o.o., ... ulica št. ..., A.; E.E.E. GmbH, ...strasse ..., F., Švica; G.G.G. d.d., ... ulica št. ..., A.; Mestna občina A., ... ulica št. ..., A., H.H.H. d.o.o., ... ulica št. ..., I., J.J.J., K., ZDA, in L.L.L. d.o.o., ... ulica št. ..., A. Ugotavlja namreč, da so bile navedene družbe v sodnem registru vpisane kot ustanovitelji davčnega zavezanca B.B.B. d.o.o., A., - v likvidaciji. Ker gre za pravice in obveznosti, ki se lahko prenašajo, se na podlagi 50. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04 in 119/05, v nadaljevanju ZUP) postopek nadaljuje. Solidarno odgovornost družbenikov utemeljuje z določbami 418., 419. in 421. člena ZGD-1. Tožeča stranka v tožbi izpodbija obe odločbi. Z obširno argumentacijo v celoti vztraja na utemeljenosti pritožbe. Meni, da je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, ker pritožbeni organ postopka ni prekinil s sklepom, kot mu nalaga določba 1. točke 1. odstavka 153. člena ZUP. Morebitnih pravnih naslednikov izbrisane družbe ni pozval k vstopu v postopek. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka po 2. točki 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi s 3. odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Pri ugotavljanju pravnih naslednikov izbrisane družbe je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo. Postopek likvidacije družbe B.B.B. d.o.o., A., je bil začet s sklepom o začetku postopka likvidacije, ki je bil v sodni register vpisan dne 12. 7. 2005, v času veljavnosti Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGD). Ta zakon je glede odgovornosti za dolgove družbe oziroma odškodninske odgovornosti likvidacijskega upravitelja v 388. členu določal, da lahko oškodovani upniki v enem letu po izbrisu družbe zoper likvidacijskega upravitelja uveljavljajo odškodninske zahtevke. Drugostopenjski organ pa je v nasprotju z navedenim za pravne naslednike izbrisane družbe določil njene nekdanje družbenike. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, v nadaljevanju ZGD-1) v 2. odstavku 419. člena res določa pravilo, da nekdanji družbeniki odgovarjajo za škodo, ki jo je v postopku likvidacije povzročil likvidacijski upravitelj, pri čemer nekdanji družbeniki odgovarjajo le do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase. Tožeča stranka je v času likvidacijskega postopka bila družbenik pozneje izbrisane družbe, vendar ni bila prejemnik sredstev iz likvidacijske mase, kot izhaja iz poročila o poteku likvidacije in sklepa o razdelitvi premoženja, vloženega pod opr. št. Srg ... . Ob tem pa izrecno navaja, da je bilo na predlog likvidacijskega upravitelja in v skladu s sprejetim Poročilom o poteku likvidacijskega postopka zagotovljeno ustrezno zavarovanje poplačila davčnega dolga, na katerega se nanašata obe izpodbijani odločbi. Tožeča stranka, se je zavezala kot plačnik terjatve, o kateri je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

Odločba o pritožbi je nezakonita tudi zato, ker ne upošteva potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom B.B.B. d.o.o., A. Sklep o sprejeti in potrjeni prisilni poravnavi je postal pravnomočen dne 28. 12. 2002. V potrjeni prisilni poravnavi so bile v skladu z načrtom finančne reorganizacije terjatve upnikov razvrščene v 3 razrede (terjatve razreda A, ki so konvertirale v poslovni delež in s tem prenehale; terjatve razreda B, ki se poravnajo v roku 1 leta v višini 20% - v ta razred sodijo terjatve iz naslova glavnice davčnega dolga; terjatve razreda C, ki so se v skladu s 3.odstavkom 16.člena ZFPPod odpisale - v ta razred sodijo terjatve iz naslova zamudnih obresti davčnega dolga).

Ministrstvo za finance RS v odgovoru na tožbo vztraja na pravilnosti neodpravljenega dela prvostopne odločbe. Predlaga zavrnitev tožbe. Pri tem se sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Ministrstvo za finance RS je dne 24. 1. 2007 s popravnim sklepom popravilo v uvodu odločbe iz sodnega registra pomotno prepisane pravne naslednike tako, da se kot pravni nasledniki družbe štejejo E.E.E. GmbH, F., Mestna občina A., ... ulica št. ..., A., in L.L.L. d.o.o., ... ulica št. ..., A. Pravno nasledstvo tožeče stranke je tudi po izdaji popravnega sklepa izkazano z izpiskom iz sodnega registra.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da se je med pritožbenim postopkom nad pritožnico z vpisom v sodni register dne 12. 7. 2005 začel postopek redne likvidacije in da je bila v času izdaje drugostopenjske odločbe Ministrstva za finance RS št. ... z dne 14. 12. 2006 pritožnica že izbrisana iz sodnega registra. Po določbi 1. odstavka 50. člena ZUP se v primeru prenehanja pravne osebe postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Stališče tožene stranke, da narava obveznosti, ki se z izpodbijano odločbo nalaga, ustavitve postopka zaradi prenehanja davčnega zavezanca ne narekuje, je po presoji sodišča pravilno in med strankama niti ni sporno. Po določbi 4. odstavka 50. člena ZUP organ ustavi postopek, če postopka ni mogoče nadaljevati. V primeru, kot je obravnavani, je odločitev o tem odvisna od ugotovitve obstoja pravnih naslednikov. ZGD-1, pa tudi ZGD, ki je, kot utemeljeno opozarja tožeča stranka na podlagi 705. člena ZGD-1, relevanten v tej zadevi, likvidacijo opredeljuje kot prenehanje pravne osebe brez pravnega naslednika. Odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe po izvedenem likvidacijskem postopku namreč ne določa. Določba 2. odstavka 388. člena ZGD določa samo odškodninsko odgovornost likvidacijskega upravitelja, ki je s svojim ravnanjem v likvidacijskem postopku upnikom povzročil škodo. Njegova odškodninska odgovornost je omejena na petkratnik plačila za opravljeno delo. Če to ne zadošča za poplačilo škode, so subsidiarno solidarno odgovorni vsi delničarji do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase. Navedena odgovornost torej ne pomeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, kot to smiselno izhaja iz razlogov drugostopenjske odločbe.

Pravnih naslednikov po navedenem ni mogoče ugotoviti na podlagi registrskih podatkov izbrisane družbe in torej brez izvedenega ugotovitvenega postopka zaradi ugotovitve obstoja eventualnega (singularnega) pravnega naslednika, ki ga je v primeru, kot je obravnavani, mogoče ugotoviti prvenstveno iz poročila o poteku likvidacijskega postopka oziroma sklepa o potrditvi sklenjene prisilne poravnave, na katero se sklicuje tožeča stranka v tej tožbi.

Ker drugostopenjski organ ni ravnal v skladu z navedenim, je bistveno kršil pravila upravnega postopka. S tem je ostalo nerazčiščeno za odločitev bistveno vprašanje, ali so pogoji za to, da se postopek nadaljuje, sploh izpolnjeni. Do bistvene kršitve določb postopka je torej prišlo v postopku odločanja o pritožbi. Sodišče je zato tožbi ugodilo tako, da je na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo drugostopenjsko odločbo in zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek. Pogoji za presojo zakonitosti davčne odločbe prve stopnje namreč zaradi ugotovljenih kršitev pravil pritožbenega postopka niso podani.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1, po katerem lahko sodišče kljub spornemu dejanskemu stanju odloča na nejavni seji, če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.