Jedro

Dolžnik je ugovarjal podlagi terjatve - verodostojni listini in uveljavljal zastaranja (pretežnega dela) terjatve; tak ugovor je potrebno šteti za obrazložen (in s tem utemeljen).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da zavrača dolžnikove trditve, ker je sodišču predložil vso dokumentacijo iz katere izvira dolžniško-upniško razmerje. Zastaralni rok za opravljene storitve naj bi trajal vsaj tri leta. Zavrača tudi trditve dolžnika, da naj bi bil dogovor, da se prevozniku plača storitev, ko zadruga prejme plačilo od svojega naročnika, saj med upnikom in dolžnikom sklenjena pogodba takih določil ni zajemala. Ni bil seznanjen s poslovanjem dolžnika, zato je neresnična trditev, da je bil seznanjen, da dolžnik terja svoje upnike.

Pritožba ni utemeljena.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da predložena listina ni verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ, ker ne gre za izpisek iz poslovnih knjig upnika, ki mora biti overjen s strani odgovorne osebe. Navajal je še, da so vse (razen terjatve v znesku 158.837,33 SIT) zastarale in da je bilo upniku znano, da dolžnik plača potem, ko od naročnikov dobi plačilo. Ugovarjanje podlagi terjatve - verodostojni listini in uveljavljanje zastaranja (pretežnega dela) terjatve sta takšni dejstvi, s katerimi bi dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažeta za resnični (prim.

načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99), zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen (in s tem utemeljen).

Takšnemu ugovoru zoper sklep o izvršbi, pa sledi samo razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (tj. v 2. tč. izreka) in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku namreč ne presoja navedb, s katerimi se zatrjuje (ne)utemeljenost terjatve, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine. Vse te navedbe (upnikove in dolžnikove) bo presojalo sodišče v (nadaljnjem) pravdnem postopku.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).