Jedro

Pavšalno navržena trditev, da je zakonitega zastopnika tožene stranke „varnostnik v sodni stavbi deset minut neopravičeno zadrževal“, ne zadošča za ugotovitev kršitve pravice do izjave.

Postopki za zagotavljanje varnosti so v sedanjem času običajni, zato dejstvo, da se v zvezi z zagotavljanjem varnosti na sodiščih izvajajo določeni postopki pri vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo, samo po sebi ne predstavlja neupravičenega, neustreznega oziroma nezakonitega ravnanja sodišča, temveč se od vsakega udeleženca v sodnem postopku pričakuje ustrezno skrbnost, torej pravočasen prihod na sodišče, da si ti postopki lahko izvedejo še pred začetkom naroka za glavno obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, COVL, opr. št. VL 199236/2013 z dne 11. 12. 2013 v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 1.479,45 EUR pravdnih stroškov, v roku petnajst dni od prejema pisnega odpravka te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabljenega materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi ter da vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da sta pravdni stranki dne 19. 6. 2013 sklenili pogodbo za izvedbo neodvisnega pregleda poslovanja družbe H., d. d. in sicer tožena stranka kot naročnik in tožeča stranka kot izvajalec storitev oziroma podjemnik. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da iz pogodbe izhaja obseg dela oziroma storitve ter da je tožeča stranka posel opravila skladno z dogovorom. Tožeča stranka je po pripravljeni projekciji poslovanja tožene stranke in potrditvi le-te, toženi stranki poslala osnutek poročila, nato v poročilo vnesla predlagane popravke ter toženi stranki poslala nov osnutek poročila, na katerega tožena stranka ni imela pripomb. Sodišče prve stopnje je zato sklenilo, da je tožeča stranka v celoti in pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost ter da je tožena stranka dolžna izpolniti svojo obveznost plačila.

6. Tožena stranka v pritožbi kot bistveno navaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo, da ni pristopila na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo dne 18. 8. 2015. Pojasnjuje, da je zakoniti zastopnik tožene stranke pravočasno prišel na sodišče, vendar naj bi ga varnostnik v sodni stavbi deset minut neopravičeno zadrževal, tako da je v razpravno dvorano prišel štiri minute po začetku naroka, ko mu je sodnica povedala, da je narok že končan. Izraža dvom v to, da je bil narok zaključen v štirih minutah.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pomisleki tožene stranke neupravičeni. Kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 18. 8. 2016, je sodnica razglasila predmet obravnavanja točno ob razpisani uri (ob 10.15). Ker se tedaj za toženo stranko ni nihče zglasil v razpravni dvorani, je ugotovila, da na narok ni pristopila pravilno vabljena tožena stranka. Nato je bil opravljen prvi narok za glavno obravnavo, ki je bil končan v petih minutah oziroma ob 10.20 uri. Glede na to, da je sodišče v dokaznem postopku zgolj vpogledalo v listinske dokaze v spisu ter se drugi dokazi niso izvajali, je pomislek tožene stranke, da bi bil tako v kratkem roku lahko napisan zapisnik, natiskan in podpisan s strani vseh prisotnih, neutemeljen.

8. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da ni prejela zapisnika o glavni obravnavi, za katerega je zaprosila v napovedi pritožbe. Zapisnik je bil toženi stranki posredovan in ga je prejela dne 29. 10. 2015, kot je to razvidno iz podpisane vročilnice v spisu. Zato se je o takšnem poteku naroka lahko tudi sama prepričala po vpogledu v predloženi zapisnik.

9. Tožena stranka v pritožbi sama navaja, da na naroku ni bila pravočasno prisotna, saj naj bi v razpravno dvorano pristopila štiri minute po začetku naroka. Razlog za zamudo naj bi bilo to, da je zakonitega zastopnika varnostnik deset minut zadrževal pri vhodu. Iz tako povzete trditve tožene stranke v pritožbi izhaja, da očitek ni uperjen zoper ravnanje sodeče sodnice, temveč zoper ravnanje sodišča zaradi zatrjevane neustrezne organizacije poslovanja. Ker tožena stranka navaja, da ji je bila zaradi navedenega kršena pravica do sodelovanja v postopku, je pritožbeno sodišče to trditev presojalo z vidika morebitne kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Po presoji pritožbenega sodišča pavšalno navržena trditev, da je zakonitega zastopnika tožene stranke „varnostnik v sodni stavbi deset minut neopravičeno zadrževal“, ne zadošča za ugotovitev takšne kršitve. Tožena stranka v pritožbi namreč ni konkretizirano pojasnila in še manj izkazala nezakonitega postopanja s strani sodišča. Hišni red v sodni zgradi določa, kdaj in kako se morajo obiskovalci izkazati z osebnim dokumentom, kot tudi postopek v zvezi s kontrolo obiskovalcev. Postopki za zagotavljanje varnosti so v sedanjem času običajni, zato dejstvo, da se v zvezi z zagotavljanjem varnosti na sodiščih izvajajo določeni postopki pri vstopu obiskovalcev v sodno zgradbo, samo po sebi ne predstavlja neupravičenega, neustreznega oziroma nezakonitega ravnanja sodišča, temveč se od vsakega udeleženca v sodnem postopku pričakuje ustrezno skrbnost, torej pravočasen prihod na sodišče, da si ti postopki lahko izvedejo še pred začetkom naroka za glavno obravnavo. Ker torej tožena stranka drugih trditev v tej smeri ni podala, niti ni predlagala ustreznih dokazov, zatrjevane kršitve ni uspela dokazati. Pritožbeno sodišče še dodaja, da predlog pritožnika, da naj sodišče pritožbene trditve preveri v vpisniku varnostnika, ne zadošča, saj bi morala tožena stranka za uspeh v pritožbenem postopku zatrjevati in dokazati ne le zamudo pri vstopu v sodno stavbo, temveč tudi, da prav zaradi neustreznega ravnanja sodišča ni mogla pravočasno pristopiti na narok.

11. Tožena stranka nadalje v pritožbi navaja, da vztraja pri navedbah iz ugovora in zahteva, da se izvedejo predlagani dokazi z zaslišanjem strank in prič. Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka tudi dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni uspela izpodbiti. Sodišče prve stopnje je svojo dokazno oceno oprlo na predloženo poročilo in sklenilo, da je tožeča stranka v celoti in pravilno izpolnila pogodbeno obveznost. Tožena stranka s pavšalno pritožbeno navedbo, da je zaslišanje strank in prič pomembno za razjasnitev dejanskega stanja, dokazne ocene sodišča prve stopnje ne more uspešno izpodbiti. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje okoliščina, da naj bi banka razpolagala z nepravilnim poročilom, za odločitev o zadevi ni relevantna.

12. Glede na navedeno so pritožbene navedbe niso utemeljene. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zaradi česar je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).