Jedro

Vprašanje, kdo je zakupnik zemljišča, izhaja iz predložene zakupne pogodbe, zato organ ni bil dolžan ravnati po določbi 147. člena ZUP.

V smislu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev ima pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka del GERK-a z identifikacijsko številko GERK_PID ..., ki zajema delno tudi parc. št. 464/2, k.o. ..., izbrisal iz kmetijskega gospodarstva ..., katerega nosilec je A.A.; v 2. točki izreka navedel, da po dokončnosti te odločbe upravna enota po uradni dolžnosti vpiše spremembe v evidenco GERK in o vpisanih spremembah stranko obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev. V obrazložitvi ugotavlja, da je B.B. dne 12. 2. 2008 podala vlogo za vpis GERK-a na parc. št. 464/2 k.o. .... Vlogi je priložila veljavno zakupno pogodbo, sklenjeno z lastnikom zemljišča, Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju Sklad). Upravna enota je z vpogledom v evidenco GERK ugotovila, da ima na parceli vpisan GERK nosilec A.A.. V skladu s 17. členom Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik) je pozvala nosilca, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč. Ta je predložil izjavo o zakupu zemljišč za leto 2001, izjavo C.d.d. o pravici uporabe zemljišča ter dopis Sklada z dne 14. 9. 2007 ter dokazilo, da je zadeva v zvezi z uporabo parcele sporna in se rešuje na Okrajnem sodišču v Ormožu. Upravni organ ugotavlja, da je bila ponudba s strani lastnika za zakup objavljena v skladu z določili 17., 20., 21. in 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in je predloženo zakupno pogodbo sklenjeno med Skladom in B.B. upošteval kot merilo pri odločitvi glede pravice uporabe parcele in vpisa parcele v GERK aplikacijo.

Drugostopni organ je pritožbo zavrnil, v obrazložitvi pa se je strinjal z razlogi prvostopnega organa, da dejstvo, da je B.B. zakupnik zemljišča z veljavno zakupno pogodbo to upravičuje do vpisa parcele v GERK.

Tožeča stranka izpodbija odločbo zaradi kršitev pravil postopka, nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja in pravnega stanja ter v zvezi s tem nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bilo v postopku nesporno ugotovljeno, kar je razvidno tudi iz obrazložitve odločbe, da koristi parcelo že od leta 1989. Koriščenja si ni samovoljno prilastila, temveč mu je bila za to dana pravica s strani takratnega lastnika, C.. Razpolaga pa tudi z drugimi dokazili o pravici koriščenja, kar je v ugotovitvenem postopku pri upravnem organu tudi izkazala. Predložila je dokazilo, da se zadeva v zvezi s parcelo rešuje pred Okrajnim sodiščem v Ormožu. Meni, da bi jo bil dolžan Sklad pisno obvestiti o nameravani ponudbi parcele v zakup, saj je bil seznanjen, da to zemljišče koristi skoraj 20 let. Meni tudi, da bi Sklad kot lastnik sklenil z njo zakupno pogodbo brez javne ponudbe, saj gre dejansko le za nadaljevanje stanja, ki je obstojalo že vrsto let. Najmanj, kar bi bil Sklad dolžan storiti, pa bi bila njegova dolžnost, da jo pisno obvesti o tem, da se je odločil ponuditi parcelo v zakup. Ker tega ni storil, je vložila v zvezi s tem tožbo na Okrajno sodišče v Ormožu, v postopku pred prvostopnim organom pa predlagala, da se z rešitvijo počaka, dokler sodišče ne reši zadeve. Šteti je namreč, da je vprašanje rešitve sodišča v razmerju do glavne zadeve predhodno, ter ga je potrebno rešiti pred zaključitvijo o glavni stvari. Tega pa prvostopni organ ni upošteval. Upravna enota postopka ni prekinila do rešitve vprašanje pred pristojnim organom. Gre torej za napako v postopku, ki ima ob še drugih nepravilnostih, posledico izdaje nezakonite odločbe. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je bila vloga B.B. s predloženimi dokazili, predvsem zakupno pogodbo, podlaga za spremembo v evidenci GERK-ov.

Tožeča stranka ugovarja kot nosilni razlog za izpodbijano odločbo, da bi moral organ po predložitvi tožbe vložene na Okrajnem sodišču v Ormožu, z zahtevkom zoper Sklad na sklenitev zakupne pogodbe, prekiniti postopek z vlogo B.B. in počakati do rešitve v tej zadevi, ker je vprašanje, kdo je zakupnik, predhodno vprašanje.

Ugovor ni utemeljen. Po 147. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB-1, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP), če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ga lahko ob pogojih iz tega zakona sam obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. V obravnavanem primeru pa gre za vprašanje pravilne uporabe določbe 9. točke 2. člena Pravilnika, ki določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva tista zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico uporabe. V smislu Pravilnika ima pravico do uporabe nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima soglasje lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. V obravnavanem primeru je bil torej organ dolžan ugotoviti, ali predložena zakupna pogodba, ki jo je predložila B.B., tej daje pravico, da se sporna parcela vpiše v njeno kmetijsko gospodarstvo. Glede na navedeno torej, ker je B.B. zakupnica te parcele, navedeno dejansko stanje, glede na citirano določbo 9. točke 2. člena Pravilnika opravičuje ravnanje organa, da je tožeči stranki izbrisal parcelo 464/2 k.o. ... iz njenega kmetijskega gospodarstva. Vprašanje, kdo je v navedeni zadevi zakupnik zemljišča, izhaja iz predložene zakupne pogodbe s strani B.B. ter zato organ ni bil dolžan ravnati po določbi 147. člena ZUP, predvsem pa ne postopka prekinjati. Vsi ostali ugovori, ki jih tožeča stranka izpeljuje iz uporabe zemljišča so za pravilno uporabo predpisa v zadevi nerelevantni.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.