Jedro

ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.

Izrek

Pritožba se zavrne, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju se potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem S. O. S. sodi še solastni delež do ½ nepremičnine z ID znakom 000. Na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne 28.1.1972 je to nepremičnino dodelilo A. B., P. B. in A. B., vsi L., in sicer vsakemu do 1/3 dodatne zapuščine.

2. Zoper dodatni sklep o dedovanju so se pritožili vsi dediči. Navajajo, da je A. B. v letu 1998 od sedaj že pokojne M. S. kupila nepremičnino z ID znakom 000, v naravi garaža št. 43 – garažni objekt ... M. S. je lastništvo do ½ na garaži pridobila na podlagi gradbene pogodbe z dne 6.11.1967, drugo polovico, katere lastnik je bil njen mož S., pa je pridobila na podlagi dedovanja. Pokojnikov delež pa je bil pri navedbah podatkov v zapuščini izpuščen. Sodišče bi v skladu z 221. členom Zakona o dedovanju moralo izdati sklep v katerem bi ugotovilo, da v zapuščino sodi tudi solastni delež ½ nepremičnine z ID znakom 000, v ostalem pa bi ostal prvotni sklep o dedovanju nespremenjen, zlasti v tem, da je M.S. dedinja celotnega premoženja. M. S. je že pokojna. Bila pa je lastnica garaže, in sicer na podlagi pogodbe do ½ in dedovanja po možu do druge polovice. Oba deleža pa je s prodajno pogodbo z dne 13.11.1998 že odtujila A. B., zato ne sodi več v njeno zapuščino. Dediča P. in A. B. sta izjavila, da nista dediča po S. Pritožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje ali pa samo izda sklep in ugotovi, da je predmet dedovanja v postopku O 1390/71 tudi solastni delež do ½ nepremičnine – garaže, v ostalem pa ostane sklep o dedovanju nespremenjen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni dvoma, da zapuščinsko sodišče ob izdaji sklepa o dedovanju z dne 28.1.1972 ni vedelo, da je bil pokojni S. solastnik do ½ garaže št. 43 stoječe v L. z novim ID znakom 000 k. o. X. Kadar gre za tak primer – najdeno premoženje za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD). Prvo sodišče je v obravnavani zadevi postopalo in odločilo v skladu s to določbo.

5. Dedinja po sklepu o dedovanju z dne 28.1.1972 je bila zapustnikova žena M. (M.) S. Ker je tudi ta pokojna je sodišče, povsem pravilno, dediščino razdelilo med njene dediče – pritožnike (dedič po M. S. je bil sedaj že pokojni A. B., po njem pa so dediči A., P. in A. B.).

6. Sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi z dodatnim sklepom o dedovanju na novo najdeno zapuščino preneslo na že pokojno dedinjo – zapustnikovo ženo M. S. Pritožniki pa v bistvu želijo prav to, da se zapuščina prenese na dedinjo, ki je že pokojna. Zakon o dedovanju ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju vstopijo njegovi dediči (enako VSL I Cp 2753/2013 in VSL I Cp 369/2009).

7. Pritožbene navedbe o tem, da je sedaj že pokojna M. S. garažo kot celoto prodala A. B. niso pravnorelevantne in na odločitev sodišča v zapuščini po pokojnem S. O. S. nimajo nobenega vpliva.

8. Zapuščinsko sodišče je dedičem ponudilo možnost, ki jo predvideva prvi odstavek 173. člena ZD, na podlagi katerega sodišče, ki je sklep izdalo, lahko samo z novim sklepom spremeni prejšnji sklep ali ga prekliče, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep. Dediči so očitno soglasni v svoji zahtevi in bi se torej lahko dogovorili, da zapuščino prevzame le eden od njih, ne bi pa mogli doseči, da bi sodišče zapuščino preneslo na pokojnega dediča. 9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera in nato v skladu z določili ZD o zadevi tudi pravilno odločilo. Do kršitev določb postopka na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni prišlo, zato je pritožbeno sodišče pritožbo dedičev zavrnilo in potrdilo izpodbijani dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.