Jedro

Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da je izvedel za nove dokaze, ki potrjujejo njegovo izpoved, da kritičnega dne ni nikomur zaračunal vožnje oz. ni od nobenega potnika zahteval plačila za vožnjo, ker so vsi imeli mesečne vozovnice, ter da sta dve priči v prvem postopku krivo pričali. Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno zaključilo, da tožeča stranka uveljavlja le obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP (če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca ). Ker ni odločalo o obstoju obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) je preuranjeno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za obnovo postopka (točka I izreka) in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka in sicer iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožeča stranka vložila predlog za obnovo postopka po 10. alineji 394. člena ZPP, sodišče prve stopnje pa ugotavlja, da naj bi dejansko uveljavljala razlog po 5. alineji 394. člena ZPP, saj naj bi iz dokazov, ki jih je tožeča stranka priložila predlogu izhajalo, da sta priči A.A. in B.B. v prvotnem postopku krivo pričali. Tožeča stranka se sicer strinja s temi navedbami sodišča prve stopnje in predlaga, da v kolikor sta priči v prvotnem postopku storili uradno pregonljivo kaznivo dejanje krivega pričanja po 1. odstavku 284. člena KZ-1, naj kot državni organ z javnimi pooblastili kaznivo dejanje naznani. Tožeča stranka pa predlaga, da se postopek obnovi skladno z določbo 10. alineje 394. člena ZPP, saj tožeča stranka ni nikoli uveljavljala obnovitvenega razloga po 5. alineji 394. člena ZPP, zato ugotovitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

Nadalje navaja, da razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni dejstvo, da tožeča stranka vozovnic ni kontrolirala. Navedbe sodišča prve stopnje, da naj bi se s predlogom za obnovo postopka napadena sodba sodišča prve stopnje opirala tudi na pričanje direktorice tožene stranke, so neutemeljene in za sam postopek izredne odpovedi kot tudi za izdano odločbo sodišča prve stopnje niso relevantne, saj ne predstavljajo razloga za izredno odpoved. Tožeči stranki izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila dana iz tega razloga, ampak iz razloga, ker naj bi vsaj dvema potnicama na relaciji D. – N. pokasirala voznino, pri tem pa jima ni izdala vozovnice in niti ni oddala gotovine v blagajno. Zaradi navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da dopusti predlagano obnovo postopka oziroma podredno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ter v obeh primerih v breme proračuna Republike Slovenije tožeči stranki povrne stroške tega pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Kljub temu, da tožnik uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, je sodišče prve stopnje štelo, da dejansko uveljavlja obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP. Predlog za obnovo postopka je zavrglo, ker tožnik ni dokazal kaznivega dejanja krive izpovedbe prič A.A. in B.B., prav tako pa ni sprožil niti predlagal uvedbe kazenskega postopka za ugotovitev tega kaznivega dejanja. Po tem obnovitvenem razlogu se namreč s sodno odločbo pravnomočno končani postopek lahko obnovi, če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca, pri čemer se ta obnovitveni razlog lahko uveljavlja zgolj na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišče, s katero je dokazano kaznivo dejanje krive izpovedbe, ne pa z novimi pričami.

Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da je izvedel za nove dokaze in sicer za priče C.C., D.D. in E.E., ki potrjujejo tožnikovo izpoved, da dne 9. 9. 2011 ni nikomur zaračunal vožnje oziroma ni od nobenega potnika zahteval plačila za vožnjo, ker so vsi imeli mesečne vozovnice ter da sta priči A.A. in B.B., zaslišani v prvem postopku, krivo pričali. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno napačno zaključilo, da tožeča stranka uveljavlja le obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP. Tožeča stranka dejansko uveljavlja obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP. Tako je sodišče prve stopnje preuranjeno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, saj ni odločalo o obstoju razloga po 10. točki 394. člena ZPP, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in skladno s 3. točko 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje preizkusiti uveljavljani obnovitveni razlog in o predlogu odločiti.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.