Jedro

V zvezi z ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju neustrezno oceno pri posameznih podmerilih, ki naj bi bila po njegovem mnenju vsebinsko nevzdržna, sodišče gotavlja, da tožnik pri vsakem posameznem podmerilu navaja še dodatna dejstva, ki naj bi utemeljevala njegovo vlogo, vendar pa s tem drugačne odločitve sodišča ne more doseči. Njegova vloga je bila namreč ocenjena na osnovi podatkov oziroma navedb, ki jih je podal ob prijavi, kar je tudi pravilno in v skladu s pravili razpisnega postopka, in na tem temelji tudi odločitev toženke, ki je predmet presoje v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ zavrnil vlogo tožnika za projekt ''...'', s katero se je prijavil na Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0 (v nadaljevanju JR) in odločil, da stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi je navedel, da je objavil JR, ki se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os: 1. Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva; prednostna naložba: 1.1. Krepitev infrastrukture za raziskave in inovacije ter zmogljivosti za razvoj odličnosti na tem področju, pa tudi spodbujanje pristojnih centrov, zlasti takšnih, ki so evropskega pomena, specifični cilj: 1.1.1. Učinkovita uporaba raziskovalne infrastrukture ter razvoj znanja/kompetenc za boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja. Postopek sta vodili komisija za vodenje postopka javnega razpisa (strokovna komisija) in komisija za ocenjevanje vlog (ocenjevalna komisija). Strokovna komisija je ugotovila, da je bila vloga tožnika pravočasna, po ustrezni dopolnitvi pa tudi formalno popolna, zato je bila skladno 3. točki JR posredovana v ocenjevanje. Vloga tožnika je izpolnjevala tudi pogoje za ugotavljanje upravičenosti po 4.1 točki JR, zato se je uvrstila v postopek ocenjevanja iz 4.2 točke JR. Pri Merilu 1 (kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost in racionalnost (do 35 točk)) se je ocenjevalo prisotnost in uspešnost naslednjih podmeril: - utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja; pri tem podmerilu je komisija ocenila, da ima projekt veliko pomanjkljivosti, saj navedba, da so pridelovalci iz tega področja zaradi pogosto neutemeljenega strahu pred ionizirajočimi sevanji ovirani pri prodoru na prehrambene trge doma in v tujini, ni podkrepljena in po mnenju poznavalcev sploh ne drži; - stopnja povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije na prednostnih področjih, kakovost in izvedljivost predloga; pri tem podmerilu je komisija ugotovila in posledično ocenila, da je tožnik predlagal sodelovanje s podjetjem A. d.o.o., kar naj bi izboljšalo metodo izpostavljenosti prebivalstva ionizirajočemu sevanju (zrak, živila), se skliceval na že izvedeno raziskovalno nalogo V2-0379 Sledenje tritiju v okolici Nuklearne elektrarne Krško, iz katere izhaja, da so ugotovili zvišane vrednosti tritija v vodi le v ozkem pasu ob reki, vendar pa so izmerjene vrednosti zelo nizke; - poslovni načrt, ki bo zagotavljal trajnost ukrepov po zaključku programskega obdobja; pri tem podmerilu je komisija ugotovila, da poslovni načrt ne upošteva rednih meritev sevanja, ki že potekajo in jih vodi tožnik (v poročilu za leto 2014 je npr. navedeno: Ocenjena vrednost sevalnih vplivov (letne efektivne doze) NEK-a na prebivalstvo ob ograji NEK je približno 0,3 % značilnega neizogibnega naravnega ozadja); projekt naj bi okrepil sodelovanje podjetja s kmetijstvom na tem področju, vendar ni razloženo, od kod ta potreba in ali kdor koli to znanje potrebuje; - komplementarnost programa dela z dejavnostmi programske skupine; pri tem podmerilu pa je komisija ugotovila, da je program del komplementaren dejavnostim laboratorija za tekočinsko scintilacijsko spektometrijo, kjer so metodo določanja tritija že osvojili. Ker je pri tem merilu vloga tožnika dosegla 17 točk, morala pa bi doseči najmanj 18 točk, je organ njegovo vlogo zavrnil. 2. Tožnik je v tožbi navedel, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, ker merila niso zadovoljivo pojasnjena, niso številsko ovrednotena in so vsebinsko nevzdržna. V zvezi z oceno pri podmerilu ''utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanj'' je tožnik navedel, da so izpostavili podjetja, od katerih vsaj eno (za prodajo pridelkov - jabolk v tujini) prosi tožnika za poročilo o opravljenih meritvah za določene pridelke na območju sadovnjaka ob NEK. Ker problematika organsko vezanega tritija ni vključena v redne meritve radioaktivnosti v okolici NEK, kar je nesporno, ob upoštevanju tovrstne problematike, tožnik meni, da bodo kmetijska podjetja tudi v prihodnje potrebovala tovrstna poročila, pri čemer se pričakuje, da bodo morala biti v bližnji prihodnosti še natančnejša in obširnejša, saj občutljivost javnosti glede radioaktivnosti raste, prav tako ozaveščenost, da je tritij eden redkih radionuklidov s povišanimi koncentracijami v bližini jedrskih objektov. Pošiljke sadja so bile že pred leti zavrnjene za podlagi poročil o radioaktivnosti. V zvezi z oceno pri podmerilu ''stopnja povezovanja znanja, kompetenc in tehnologije na prednostnih področjih, kakovost in izvedljivost predloga'' je tožnik navedel, da je projekt V2-0379 navedel kot referenco za 3. Potrebe gospodarskega subjekta za izvedbo raziskovalnega projekta in dosedanje sodelovanje med raziskovalno organizacijo in gospodarskim subjektom. V tem pogledu je izpostavil problematiko prisotnosti in transport tritija v okolju, ki je poleg C-14 edini radionuklid, ki ga v okolju ugotavlja kot izpust iz NEK. To znanje bi lahko koristno uporabil pri izvedbi predlaganega projekta predvsem pri poznavanju kroženja tritija v okolju. To je bistveni parameter pri posnemanju vodnega cikla, ki vpliva tudi na transport tritija do dimnika NEK do receptorjev v okolju. Nesporno je, da rastline v sadežih akumulirajo tritij iz ozračja. Izpostavil je povsem drugačno naravo vpliva organsko vezanega tritija na delovanje celice ali organizma kot pa samega tritija v obliki vode, ki se nahaja v okolju. V Sloveniji do sedaj organsko vezanega tritija še niso merili. Pri izražanju o zelo nizkih koncentracijah aktivnosti tritija pa je treba biti zelo natančen, saj je to relativno. Pomembno vlogo ima dozni pretvorni faktor, ki je v primeru pitja vode resda nizek, v mednarodnem merilu pa je zaznati usmeritve po zvišanju vrednosti teh faktorjev, še posebej organsko vezanega tritija. Ta problematika je sicer izrazitejša v primerih nadzora radioaktivnosti v okolju za reaktorje tipa CANDU (Kanada, Romunija), ki v okolje spuščajo nekajkrat višje koncentracije aktivnosti tritija kot reaktorji tipa PWR, kot je to v primeru NEK. Tožnikove izkušnje pa kažejo, da te koncentracije v neposredni okolici NEK tudi niso zanemarljive, zato je komentar ocenjevalca neustrezen. Sicer so pa v projektu predvideli, da bi izboljšali zanesljivost modeliranja razširjanja zračnih izpustov NEK in to uporabili za napovedi koncentracij aktivnosti radionuklidov v hrani. Z meritvami koncentracij aktivnosti organskega vezanega tritija v posameznih delih biote (listi dreves, trava, zemlja, itd) bi lahko preverili in morebiti revidirali modelske izračune (s temi se dobi le približek realnemu stanju), hkrati pa bi to omogočilo napovedovanje koncentracij aktivnosti radionuklidov v hrani.

3. V zvezi s podmerilom '' poslovni načrt, ki bo zagotavljal trajnost ukrepov po zaključku programskega obdobja'' je tožnik uvodoma izpostavil, da je komentar ocenjevalca izvzet iz konteksta. To se kaže že v tem, da v okviru rednega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK pri oceni vplivov na odraslo osebo ne upoštevajo pitja savske vode in uporabe te vode za namakanje. Če bi upoštevali še te dve poti, bi bila dozna obremenitev višja. Ti dve poti se ne upošteva, ker je znano, da prebivalci za pitje uporabljajo vodo iz krško-brežiških vodnjakov, ni pa podatkov, da se savska voda uporablja za namakanje. Če pa se ali če se še bo, pa bo na ta način spet ovržen komentar ocenjevalca, da po teh podatkih ni potrebe. Sicer pa kmetijstvo že ta hip potrebuje poročilo o radioaktivnosti pridelkov, če jih želi izvažati. Tožnik zelo upravičeno pričakuje, da bosta tritij in organsko vezan tritij postala del običajnih poročil. V zvezi s podmerilom ''komplementarnost programa dela z dejavnostmi programske skupine'' pa je tožnik še navedel, da je jasno, da brez metode ugotavljanja tritija v vodi in organsko vezanega tritija v različnih matrikah ne bi mogel prijaviti projekta. Poudaril je, da je priprava organskih vzorcev popolnoma drugačna od priprave vzorcev vode in za obe se potrebuje druge aparature in znanja. Razvoj metode je dosedaj temeljil izključno na entuzijazmu prijavitelja - tožnika, kar kaže na njegovo odgovornost in potrjuje, da izvedba projekta ni vprašljiva. Prijava projekta torej ne temelji na uvajanju nove merske metode, temveč na uporabi merske metode v sinergiji z modelom razširjanja snovi v okolju za potrebe napovedi vsebnosti tritija in drugih substanc, ki so v zračnih izpustih v NEK in ki bi lahko neposredno prizadeli določene pridelke na območju, kamor je bila umeščena NEK. Kot dokaz je predlagal zaslišanje A.A. in vpogled v e-mail nadzor radioaktivnosti v okolici NEK. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, sklep odpravi in vrne tožencu v ponovni postopek, njemu pa povrne sodno takso.

4. Toženka je v obširnem odgovoru na tožbo prerekala navedbe tožnika, poudarila, da tožnik v prijavi na JR ni navedel vseh dejstev, ki jih navaja sedaj v tožbi, ocena in obrazložitev komisij pa temelji na osnovi podatkov iz prijave. Dopolnjevanje in popravljanje prijave je v tožbenem postopku nedopustno in brezpredmetno. Tudi na podlagi dodatne obrazložitve pa so še vedno vidne številne pomanjkljivosti raziskovalnega projekta. Med drugim tožnik ni navedel virov, s katerimi bi podkrepil trditve v vlogi. Tožnik pa je imel tudi ves čas do zaprtja razpisa možnost vse morebitne nejasnosti in dileme razčistiti z nosilcem razpisa. Vrednotenje vlog je v celoti prepuščeno ocenjevalcem, ki so pri tem vezani na strokovnost in nepristranskost. Tako tudi sodna praksa (npr. I U 317/2010). Toženka je zato predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev vloge tožnika za projekt ''...'' na Javni razpis za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere 2.0. 7. Tožnik ugovarja napačno ocenjeni vlogi po posameznih merilih oziroma podmerilih, kar podrobno in obširno obrazlaga.

8. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravnosodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt ovrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije oziroma merila, s katerimi se zagotavlja enako obravnavanje prispelih vlog. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. V pristojnosti strokovne (ter kot v tem primeru) in ocenjevalne komisije je, da po vnaprej predpisanih kriterijih/merilih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis. Slednje je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno, saj je ocenjevalna komisija (po tem, ko je strokovna komisija ugotovila, da vloga tožnika izpolnjuje pogoje po 3. in 4.1 točki JR) ocenila tožnikovo vlogo glede na Merilo 1 (eno izmed kvalitativnih meril iz 4.2 točke JR, za ocenjevanje katerega je pristojna ocenjevalna komisija). Temu tožnik tudi ne ugovarja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi jasno izhaja, katera podmerila (pri Merilu 1) so bila upoštevana pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja, zato ni mogoče reči, da niso bila zadovoljivo pojasnjena, in katera dejstva so bila pri ocenjevanju pri tem odločilna. Že iz JR (4.2 točka) pa je tudi razvidno, da mora posamezni raziskovalni projekt za pridobitev sofinanciranja pri Merilu 1 doseči najmanj 18 točk, največje možno število točk pa je 35, kar tudi pomeni, da je bila vloga tožnika po tem merilu ocenjena v skladu s JR, saj ta ocenjevanja po posameznih podmerilih ne predpisuje. Posledično zato toženki tudi ni mogoče očitati, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva, ker pri posameznem podmerilu Merila 1 ni navedla, s koliko točk je bilo posamezno podmerilo ocenjeno, saj je bilo to merilo ocenjeno kot celota s 17 točkami.

9. V zvezi s konkretnimi ugovori tožnika, ki se nanašajo na po njegovem mnenju neustrezno oceno pri posameznih podmerilih, ki naj bi bila tudi po njegovem mnenju vsebinsko nevzdržna, pa sodišče najprej ugotavlja, da tožnik pri vsakem posameznem podmerilu (poleg navedb, ki izhajajo iz njegove vloge oziroma prijave na JR) navaja še dodatna dejstva, ki naj bi utemeljevala njegovo vlogo, vendar pa s tem drugačne odločitve sodišča ne more doseči. Njegova vloga je bila namreč ocenjena na osnovi podatkov oziroma navedb, ki jih je podal ob prijavi, kar je tudi pravilno in v skladu s pravili razpisnega postopka, in na tem temelji tudi odločitev toženke, ki je predmet presoje v upravnem sporu. Sodišče zato že iz tega razloga ne more slediti tožnikovim navajanjem o vsebinsko nevzdržni in neustrezno ocenjeni vlogi pri posameznih podmerilih, saj te ocene tožnik ne more izpodbiti z dodatnim navajanjem dejstev po posameznih podmerilih (npr: pri podmerilu ''utemeljitev na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja'' tožnik še navaja, da problematika organsko vezanega tritija ni vključena v redne meritve radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško, da pa ob poznavanju te problematike meni, da bodo kmetijska podjetja tudi v prihodnje potrebovala takšna in podobna poročila o opravljenih meritvah, itd., pri podmerilu ''poslovni načrt, ki bo zagotavljal trajnost ukrepov po zaključku programskega obdobja'' pa, da v okviru rednega nadzora radioaktivnosti v okolici NEK pri oceni vplivov ne upošteva pitja savske vode in uporabe te vode za namakanje, vendar pa, če bi jih, bi to pomenilo, da bi bila dozna obremenitev zaradi tekočinskih izpustov iz NEK višja, itd.), pri čemer se sodišče niti ne spušča v vprašanja ustreznega izkazovanja teh dejstev. Nova dejstva in nove dokaze v upravnem sporu lahko tožnik namreč uspešno uveljavlja le, če so že obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Slednjega pa tožnik niti ne zatrjuje, zaradi česar pa sodišče tudi ne bo izvedlo dokaznih predlogov tožnika za zaslišanje priče A.A. ter vpogleda v e-mail nadzora radioaktivnosti v okolici NEK. Ob tem pa je treba še poudariti, da je sodna presoja ''pravilnosti'' oziroma primernosti ocene strokovne (oziroma v tem primeru ocenjevalne) komisije zadržana, saj že po naravi stvari ocena meril oziroma podmeril ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Bistveno za presojo pa je, da je iz obrazložitve jasno razvidno, koliko točk je komisija pri tem merilu tožniku dodelila, vloga tožnika pa je po posameznih podmerilih tudi podrobno obrazložena, tako da jo je sodišče lahko preizkusilo. Iz nobene konkretne okoliščine (ne iz podatkov spisa in tudi ne iz tožbe) pa ne izhaja, da bi ocenjevalna komisija vlogo tožnika obravnavala pristransko oziroma drugače kot ostale prijavljene vloge in da iz tega razloga (torej zaradi morebitne diskriminatorne obravnave) tožniku ni bilo dodeljeno zadostno število točk za sofinanciranje.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.