Jedro

Zgolj zaradi parcelacije, za katero sta se stranki celo dogovorili v izvršilnem naslovu, izvršilni naslov še ni postal neizvršljiv. Obveznost iz izvršilnega naslova zaradi parcelacije namreč nikakor ni postala nedoločljiva, saj je še vedno mogoče ugotoviti, na kateri lokaciji mora dolžnik opraviti dela iz sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dolžniku Občini ... naloži, da izpolni svojo obveznost iz sodne poravnave opr. št. P 20/2017 z dne 21. 12. 2017, sklenjene na Okrajnem sodišču v Trebnjem med upnico A. A. in dolžnikom, ki je postala pravnomočna dne 21. 12. 2017 in izvršljiva 1. 5. 2018, tako da: - na brežini nepremičnine parcela 1 k.o. X, ki je v lasti upnice, izvede dodatna sanacijska dela z utrditvijo zemeljskega terena na začetnem (vzhodnem) in končnem (zahodnem) delu obstoječe kamnite zložbe tako, da se bo preprečilo sesipanje zemeljskega materiala na cesto in s tem pogrezanje terena na brežini, - zaradi prepadnega terena na vrhu kamnite zložbe postavi enako ograjo, kot je že nameščena na preostalem delu kamnite zložbe, in sicer v dolžini 4 m od obstoječe ograje v smeri proti zahodu ter - na vkopanem delu brežine med kamnito zložbo in preostalim delom zemljišča parcele 1 in 2, obe k. o. X, v katerem se nahaja gradbeni material (beton, kamenje), po celotni dolžini kamnite zložbe in v širini 0,5 do 2 m izvede sanacijo z zasutjem tega dela brežine z utrditvijo, humusiranjem in zatravitvijo terena, vse v dodatnem roku 45 dni od prejema tega sklepa (I. točka izreka sklepa), da mora v primeru, da dolžnik svojih obveznosti v postavljenem dodatnem roku ne bo izpolnil, upnici za vsak dan zamude po izteku dodatnega roka za izpolnitev plačati sodne penale v višini 100,00 EUR, vendar tako, da seštevek vseh sodnih penalov ne preseže zneska 50.000,00 EUR (II. točka izreka sklepa) in da je dolžnik dolžan upnici plačati stroške tega postopka v znesku 185,66 EUR v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da obstaja neskladje med vsebino izvršilnega naslova, ki se nanaša na parcelo 3 k.o. X in med parcelo, navedeno v predlogu za določitev sodnih penalov, št. 1 k.o. X. Obe parceli tudi nista opredeljeni z oznako ID. Zaradi navedenega je sodna poravnava (izvršilni naslov) neizvršljiva. V njej se namreč nahaja opis nepremičnine, ki v času vložitve predloga za določitev sodnih penalov ne obstaja več. Tako je sporno, na kateri nepremičnini se naj izpolni dolžnikova obveznost. Upnik ne more enostransko spremeniti izvršilnega naslova in mora pridobiti novega. Odločba GURS o parcelaciji ni podlaga za izvršbo in tudi ni vključena v izrek sklepa. Znesek predlaganih sodnih penalov je tudi nesorazmeren z vrednostjo parcele. Predmet sodne poravnave se lahko nanaša le na del sedanje parcele št. 2 k.o. X. Vsebinsko pa se sedanja parcela 1 sploh ne nanaša na kraj izpolnitve nedenarne obveznosti. Sodišče bi moralo razpisati narok in izvesti predlagane dokaze. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica je na pritožbo odgovorila po pooblaščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V sodni poravnavi, ki v predmetni zadevi določitve sodnih penalov predstavlja izvršilni naslov, t.j. sodni poravnavi Okrajnega sodišča v Trebnjem P 20/2017 z dne 21. 12. 2017, se je dolžnik zavezal opraviti dela na brežini s kamnito zložbo na nepremičnini parcela 3 k.o. X zaradi preprečitve sesipanja materiala na (javno) cesto. Dolžnik se je zavezal tudi k odmeri parcele 3 tako, da bo v sklopu javne ceste tudi kamnita zložba iz te poravnave.

7. Neutemeljene so dolžnikove pritožbene navedbe, da zaradi parcelacije parcele, na kateri mora opraviti dela, sodna poravnava ni več izvršljiva. Parcela 3 sicer res ne obstaja več, vendar pa sta iz nje po izdaji izvršilnega naslova nastali novi parceli na podlagi odločbe GURS 02112-2102/2018 z dne 29. 10. 2018 o parcelaciji, kar je upnica navedla in izkazala v predlogu za izvršbo. Če upnica navedenega ne bi storila, bi to pravzaprav privedlo do neizvršljivosti sklepa o izvršbi. Zgolj zaradi parcelacije, za katero sta se stranki celo dogovorili v izvršilnem naslovu, pa izvršilni naslov še ni postal neizvršljiv. Obveznost iz izvršilnega naslova zaradi parcelacije namreč nikakor ni postala nedoločljiva, saj je še vedno mogoče ugotoviti, na kateri lokaciji mora dolžnik opraviti dela iz sodne poravnave. Pri tem ne gre za spreminjanje izvršilnega naslova in odločba GURS tudi ni podlaga izvršilnega postopka (v smislu izvršilnega naslova), temveč le dokaz vsebine obveznosti, zato ni potrebno (niti ne bi bilo pravilno), da bi bila navedena v izreku sklepa o izvršbi.

8. Prav tako ne drži, da izvršilni naslov ni izvršljiv zato, ker parcela (sedaj parceli) ni označena z ID znakom iz zemljiške knjige. Pri navajanju vsebine obveznosti v sklepu o določitvi sodnih penalov ni treba upoštevati formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, temveč je v konkretnem primeru bistvena identifikacija kraja izpolnitve obveznosti. Ta pa je z označbo parcelne številke in katastrske občine vsekakor možna.

9. Neutemeljena je dolžnikova trditev, da se parcela 1 ne nanaša na kraj izpolnitve obveznosti. Kot že povedano, sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili tudi, da bo dolžnik parcelacijo izvedel tako, da bo brežina oziroma kamnita zložba postala del javne ceste. Iz vpogleda v portal Prostor je pri parceli št. 1 jasno navedeno, da gre pri namenski rabi tudi za površine cest (pri parceli 2 pa ne). Upravičeno je torej upnik zahteval opravo del tudi na tej parceli in ne le na parceli 2. 10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da višina določenih sodnih penalov ni sorazmerna vrednosti nedenarne terjatve, saj je vrednost parcele le 267,00 EUR. Vrednosti parcele namreč niti ni mogoče enačiti z vrednostjo izterjevanih storitev, poleg tega pa je o nesorazmernosti nateklih sodnih penalov mogoče razpravljati šele ob izpolnitvi nedenarne obveznosti (drugi odstavek 269. člena Obligacijskega zakonika in odločba Ustavnega sodišča RS Up-181/99, 12. točka obrazložitve).

11. Ogleda na kraju samem dolžnik v ugovoru niti ni predlagal, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi ga sodišče prve stopnje moralo opraviti. Ker gre glede pritožbenih trditev, da parcela 1 ni kraj, na katerem je treba izpolniti obveznost, za presojo skladnosti izterjevane terjatve z izvršilnim naslovom, uveljavljanje le-tega sicer ne predstavlja nedovoljenih pritožbenih novot, saj je na navedeno treba paziti kot na uradno upošteven ugovorni razlog, vendar pa teh navedb dolžnik v ugovoru ni podal, zato v zvezi z navedenim tudi ni predlagal zaslišanja strank. Neutemeljen je tako tudi pritožbeni očitek sodišču, da bi moralo opraviti zaslišanje, ki ga v zvezi s temi dejstvi pred sodiščem prve stopnje niti ni predlagal (prav tako ne v obravnavani pritožbi).

12. Po povedanem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).