Jedro

Ugotovitev, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti, kot ji je bilo odrejeno z inšpekcijsko odločbo niti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, je zadostna podlaga za izvršbo s prisilitvijo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 1. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Tržnega inšpektorata RS Enota Novo mesto z dne 3. 10. 2001. Z navedenim sklepom, izdanim v postopku izvršbe, je prvostopni upravni organ odredil tožeči stranki plačilo denarne kazni v znesku 100.000 SIT, ki je bila zagrožena s sklepom z dne 24. 8. 2001 (1. točka izreka), ter tožeči stranki zagrozil z novo denarno kaznijo v znesku 100.000, 00 SIT v primeru, če tožeča stranka ne bo izpolnila obveznosti, odrejenih z odločbo z dne 29. 3. 2001 ( 2. točka izreka). Z navedeno odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da za glasbeni stolp, ki se je prodajal v prodajalni S., pridobi certifikate glede električne varnosti in EMC glede določila veljavne tehnične zakonodaje v Sloveniji, da proizvod označi s certifikacijskim znakom glede na pridobljena certifikata in priloži lahko razumljivo navodilo za uporabo v slovenskem jeziku, nadalje je bila odrejena prepoved dajati navedeni glasbeni stolp v promet do odprave nepravilnosti in pomanjkljivosti in odrejeno, da ga umakne iz prodaje ter v treh dneh od izvršitve o tem obvesti upravni organ.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku ter na določbo 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V postopku je bilo ugotovljeno in tudi ni sporno, da je tožeča stranka blago umaknila iz prodajalne v priročno skladišče, vendar tega ni ustrezno evidentirala in se je blago še naprej nahajalo na izpisu stanja zalog. Glede na navedeno po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, odrejeno z inšpekcijsko odločbo z dne 29. 3. 2001 – umik blaga iz prodaje. Tudi iz mnenja Združenja za trgovino z dne 15. 10. 2001, na katerega se sklicuje tožeča stranka v tožbi, izhaja, da bi morala tožeča stranka v trenutku umika blaga iz prodaje izdelati popis blaga, ki je bilo umaknjeno in o tem obvestiti inšpekcijski organ. Prav tako tožeča stranka ni izpolnila z navedeno odločbo odrejene obveznosti, da odpravi pomanjkljivosti in o izvršitvi posameznih obveznosti v treh dneh po izvršitvi obvesti inšpektorja. Sodišče zavrača tudi ugovor glede višine denarne kazni, saj je bila ta določena znotraj meje, določene v 298. členu ZUP.

Zoper sodbo tožeča stranka vlaga pritožbo, sedaj revizijo, ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS-1. Dejansko pa s tem, ko navaja, da so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju, uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz razloga 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter zmotno uporabo materialnega prava. Kdaj je blago umaknjeno iz prodaje ni knjigovodsko in računovodsko dejstvo, temveč je to pravno dejstvo po Zakonu o trgovini in Zakonu o varstvu potrošnikov. Tožeča stranka vztraja pri tožbenem ugovoru, da je v celoti izpolnila svojo obveznost iz odločbe, saj blago kupcem ni bilo dostopno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1. 1. 2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da pritožba tožeče stranke ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno zakonsko določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba prve stopnje pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Med strankama ni sporno, da je bil tožeči stranki z odločbo z dne 29. 3. 2001 odrejen inšpekcijski ukrep, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo, da odpravi pomanjkljivosti blaga – glasbenega stolpa, ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu, odrejena prepoved dajati proizvod, za katerega so bile pomanjkljivosti ugotovljene v premet in odrejeno, da se blago umakne iz prodaje do odprave pomanjkljivosti ter naloženo, da tožeča stranka o izvršitvi odločbe obvesti upravni organ. Prav tako iz podatkov spisa izhaja in tudi ni sporno, da je bil tožeči stranki izdan sklep o dovolitvi izvršbe z dne 11. 4. 2001, s katerim je bila tožeči stranki zagrožena denarna kazen, če obveznost v roku ne bo izpolnjena. Sporno pa je, ali je tožeča stranka v celoti izpolnila z navedeno odločbo naložene obveznosti. V postopku je bilo ugotovljeno, to pa potrjujejo tudi podatki spisa – ugotovitve več kontrolnih pregledov, da je stanje predmetnega proizvoda – glasbenega stolpa glede označitve blaga in listin nespremenjeno, ter da se blago sicer nahaja v skladišču prodajalne, da pa iz izpisa stanja zalog v prodajalni na dan 18. 9. 2001 izhaja, da je blago še vedno na zalogi skupaj z ostalim blagom v prodajalni na drobno. Te ugotovitve pa so tudi po presoji revizijskega sodišča zadostna podlaga za sklep, da tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti kot ji je bilo odrejeno z inšpekcijsko odločbo niti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato je bila tudi po presoji vrhovnega sodišča določba 2. odstavka 298. člena ZUP pravilno uporabljena. Ker pogoje za izvršbo s prisilitvijo določa ZUP, in ker iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da so bili ti izpolnjeni, na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnice na Zakon o trgovini in Zakon o varstvu potrošnikov. Zato je ugovor zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo vsa dejstva, ki so podlaga za odločitev in na podlagi teh dejstev pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 298. člena ZUP. Zato revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu zaradi razloga 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podan.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.