Jedro

Ker je bilo o prošnji tožnika že pravnomočno odločeno, je bila predmetna prošnja pravilno in zakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot nedovoljena zavržena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Predsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 15. 3. 2013. Ker je šlo za prošnjo, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je bilo potrebno na podlagi 1. točke 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prošnjo kot nedovoljeno zavreči. Tožnik je vložil tožbo, ker se ne strinja z izpodbijano odločbo, niti z ravnanjem tožene stranke. Kot prava neuka stranka prosi sodišče za dodelitev BPP ter navaja, da je prejemnik socialne pomoči. Očita kršitev Ustave RS in Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ker se mu od samega začetka ne nudi BPP, saj si ne zna tolmačiti pravnega razlaganja členov zakonov ipd.. Tožniku je brez možnosti do odvetnika prikrajšano pravično in pošteno sojenje, tako da nobena odločba, sklep ali sodba ne more biti zakonita. Ker se tožniku, ki je v hudi stiski, ne dodeli odvetnik, ki mu pripada, ravna tožena stranka nezakonito. Upravni spor je utemeljen in je potrebno zadevo vrniti sodišču, da tožniku dodeli odvetnika. Ker nima sredstev prosi za BPP.

Tožena stranka je poslala upravne spise in v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Med strankama je v danem primeru sporno ali je Predsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani pravilno in zakonito zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev BPP z dne 15. 3. 2013 s katero je prosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I in II stopnje kot subsidiarnega tožilca v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah I K 18202/2011, zoper obdolžena A.A. in B.B., ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Iz listin upravnega spisa Bpp 1011/2011 izhaja, da je je bila prošnja tožnika za BPP pred sodiščem I in II stopnje kot subsidiarnega tožilca v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah I Kpd 18202/2011 (sedaj I K 18202/2011) zoper obdolžena A.A. in B.B., ter kot oprostitev plačila stroškov postopka z odločbo Bpp 1011/2011 z dne 19. 4. 2011 zavrnjena. Prav tako je bila tudi zavrnjena tožba tožnika zoper to odločbo s sodbo Upravnega sodišča RS IU 1055/2011 z dne 19. 7. 2011. Tako je bilo tudi po presoji sodišča o prošnji tožnika že pravnomočno odločeno, zato je bila predmetna prošnja pravilno in zakonito na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP kot nedovoljena zavržena.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 je o zadevi odločala sodnica posameznica.

Tožnik je v tožbi predlagal, naj mu sodišče dodeli BPP. To njegovo prošnjo je obravnaval Organ za BPP Upravnega sodišča RS in jo z odločbo Bpp 239/2013-7 z dne 14. 11. 2013 zavrnil. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.