Jedro

Če sodišče v izvršilnem postopku izda sklep o izročitvi, ki zaradi napačne označbe nepremičnin ni sposoben za vpis v zemljiško knjigo, gre lahko za vsebinsko nepravilnost (ki se uveljavlja v postopku s pravnimi sredstvi) ali pa za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala, da sodišče toženi stranki naloži izdajo odločbe za izročitev nepremičnine, vpis lastninske pravice, izbris izvedenih pravic, izpraznitve nepremičnine, oprave vpisa lastninske pravice in izbrisa izvedenih pravic, vse v zvezi z v izvršilnem in zemljiškoknjižnem postopku že izdanimi sklepi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. V pravočasni pritožbi zoper sklep tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) obširno pojasnjuje potek izvršilnega postopka In 1998/00459, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, v katerem je bil dne 4. 4. 2008 izdan sklep o izročitvi nepremičnine tožeči stranki. Vpis lastninske pravice in izbris izvedenih pravic v zemljiški knjigi ni bil dovoljen, ker po stališču zemljiškoknjižnega sodišča niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz 148. člena ZZK-1. Sodišče ne more odkloniti izpolnitve svoje obveznosti vpisati lastninsko pravico v korist kupca na javni dražbi v skladu z izdanim sklepom in 192. členom ZIZ. Neizpolnjena obveznost sodišča izdati ustrezen sklep o izročitvi nepremičnine predstavlja poseg v lastninsko pravico tožeče stranke. Tožnica je v skladu z 42. členom SPZ že na podlagi sklepa o izročitvi In 1998/00459 z dne 4. 4. 2008 postala lastnica nepremičnine vl. št. ... k.o. ..., to je parcel št. ... k.o. ... Ker njena lastninska pravica ni vpisana v zemljiški knjigi, je ogrožena v izražanju načela absolutnosti (5. člen SPZ) in tudi domneva o obstoju lastninske pravice zaradi nevpisa v zemljiški knjigi za tožečo stranko ne velja (11. člen SPZ). Zaradi nevpisane lastninske pravice tudi ne more upravljati in razpolagati s svojo lastninsko pravico v polnem obsegu. Tožnica ne zahteva izdajo drugačne odločbe, ampak primerno oziroma ustrezno, in sicer z označbo parcelnih številk in ne z vložno številko, na podlagi katere se bo lahko vpisala v zemljiško knjigo kot lastnik in izbrisala bremena. Zmotno je stališče, da se v predmetni zadevi ne odloča v pravdnem postopku. Skladno s 1. členom ZPP sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Obveznosti, ki jih sodišču določa 192. člen ZIZ, na drugi strani ustvarjajo pravico strank, da izpolnitev teh obveznosti od sodišča terjajo. Sodišče te svoje obveznosti po več kot desetih letih še vedno ni izpolnilo. Tožena stranka ni pripravljena odškodninsko odgovarjati za nastalo škodo, ki jo je povzročila z neustreznim sklepom z dne 4. 4. 1998. Tožnica je zoper toženo stranko že vložila odškodninsko tožbo za nastalo škodo, ki ji je nastala zaradi nevpisane lastninske pravice, ki pa je bila zavrnjena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je pravnomočna. Tožnica je bila v izogib morebitnim ugovorom zastaranja primorana vložiti predmetno tožbo, saj očitno izvršilno in zemljiškoknjižno sodišče ni bilo pripravljeno izpolniti svojih obveznosti, ki jih sodišču nalaga 192. člen ZIZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnica je v izvršilnem postopku In 1998/00459, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, dne 16. 11. 2007 na tretji javni dražbi ponudila najvišjo ceno za nepremičnino vl. št. ... k. o. ..., zato ji je bila ta nepremičnina domaknjena kot najboljšemu ponudniku. Sklep o domiku z dne 14. 1. 2008 je pravnomočen. Okrajno sodišče v Ljubljani je v nadaljevanju izdalo sklep o izročitvi nepremičnine (192. člen ZIZ). Vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi navedenega sklepa ni bil dovoljen, ker v sklepu o izročitvi, ki je bil podlaga za vpis, nepremičnina ni bila označena z identifikacijskim znakom, s katerim je bila vpisana v zemljiško knjigo1. Tožnica je v izvršilnem postopku neuspešno skušala doseči izdajo ustreznega popravnega sklepa (sklepa o izročitvi). S predmetno tožbo od tožene stranke zahteva izdajo sklepa o izročitvi2, ki namesto vložne številke vsebuje vse parcelne številke, ki so bile po mnenju tožnice v času nakupa, sklepa o domiku in sklepa o izročitvi vpisane v vložno številko ... k. o. ...

5. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da tožnica z njo ne uveljavlja pravice iz prirejenih razmerij, katerih varstvo se uveljavlja v pravdnem postopku (1. člen ZPP3) ampak iz tistih razmerij, v katerih Republika Slovenija izvaja oblastno funkcijo preko svojih organov. Tožnici je še pojasnilo, da mora varstvo svojih pravic doseči v izvršilnem oziroma zemljiškoknjižnem postopku.

6. Iz tožbenih trditev izhaja, da tožnica očita (izvršilnemu) sodišču nedopustno ravnanje, ker ni izdalo sklep o izročitvi, na podlagi katerega bi bilo mogoče tožnico vpisati v zemljiško knjigo in izbrisati izvedene pravice (192. člen ZIZ). Takšno stanje ogroža tožničino lastninsko pravico (ker je brez publicitetnega učinka) in preprečuje razpolaganje z nepremičnino.

7. Zatrjevano protipravno ravnanje sodišča lahko ob izpolnjenih predpostavkah vzpostavi odškodninsko odgovornost države. Oškodovanec ima pravico izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja in plačilom denarne odškodnine (164. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Iz pritožbenih trditev in listinskih dokazov izhaja, da je tožnica že vložila tožbo za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi nevpisane lastninske pravice, vendar je bil tožbeni zahtevek zavrnjen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1001/2013-III z dne 19. 1. 2015, ki je pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2457/2015 z dne 4. 11. 2015. Po presoji pritožbenega sodišča tožnica s predmetno tožbo zahteva odpravo škode z vzpostavitvijo prejšnjega stanja (prvi odstavek 164. člena OZ), v konkretnem primeru stanja, ki je bilo pred očitano protipravnostjo, to je pred izdajo spornega sklepa o izročitvi nepremičnine. Zahteva izdajo „ustreznega“ sklepa, ki bo sposoben za vpis v zemljiško knjigo.

8. Takega načina odprave škode pa tožnica ne more doseči s predmetno tožbo. Če sodišče v izvršilnem postopku izda sklep o izročitvi, ki zaradi napačne označbe nepremičnin ni sposoben za vpis v zemljiško knjigo, gre lahko za vsebinsko nepravilnost (ki se uveljavlja v postopku s pravnimi sredstvi) ali pa za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom4. Za predmetni zahtevek tožnica nima podlage in je njena tožba neodpravljivo nesklepčna. Sodišče prve stopnje je zato ne bi smelo zavreči5, ampak bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti.

9. Ker pa izpodbijana odločitev tožnici ni v škodo (359. člen ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ni bila označena s parcelnimi številkami, ampak le z vložno številko. 2 Tožbeni zahtevek je besedilo sklepa o izročitvi z vsemi sestavinami iz 192. člena ZIZ. 3 Ki se glasi: “Ta zakon določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa.“ 4 Izvršilno sodišče je izdalo več popravnih sklepov, ki so bili v postopku pred višjim sodiščem razveljavljeni z argumentacijo, da ne gre za popravo očitnih napak, ampak za poseg v samo odločitev. 5 Z zmotnim sklicevanjem na 1. člen ZPP.