Jedro

Za upoštevno izvedensko delo, če je to naloženo strokovni instituciji, ni potrebno, da pri njegovi izdelavi sodeluje še samostojna fizična oseba s statusom sodnega izvedenca.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i , zadeva pa v r n e sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se profesorju J. B. ne prizna nagrada po računu z dne 23.07.2004 v višini 69.300,00 SIT bruto. Sodišče je tako odločilo zato, ker je zaključilo, da je sodišče za sodnega izvedenca v predmetni zadevi postavilo I. z. s. m. M. f. v L., ki je tudi izstavil račun za svoje delo v višini 240.362,00 SIT. Profesor dr. J. B. pa ni bil postavljen za sodnega izvedenca, zato pa sodišče njegovemu zahtevku, ki ga je sodišču poslal kot svoj račun za opravljeno izvedensko delo v višini 69.300,00 SIT, ni ugodilo in mu ni priznalo zahtevane nagrade za izvedensko delo.

Navedeni sklep sodišča prve stopnje je s pritožbo izpodbijal I. z. s. m., M. f. v L.. V pritožbi je navajal, da je sodišče res postavilo za izvedenca Inštitut za sodno medicino. Delavca tega inštituta sta opravila odvzem bioloških vzorcev za analizo in DNA analizo. Obe storitvi je I. z. s. m. M. f. v skladu z veljavnim cenikom te ustanove ovrednotil v stroškovniku na znesek 240.362,00 SIT. Taka priglasitev je v skladu z II. odst. 41. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ovrednotenje rezultatov DNA analize in izračun verjetnosti ter izračun indeksa očetovstva pa predstavlja izvedensko delo oz. izvedensko mnenje, ki ga mora podati konkretni sodni izvedenec z imenom in priimkom in šele oboje skupaj predstavlja zahtevani izvid in mnenje, ki ga sodišče uporabi za razsojo. Tako obliko izvedenskega mnenja so postavili skupaj z Ministrstvom za pravosodje RS, ko je ta organ inštitutu v letu 1995 podelilo neke vrste licenco, ko je DNA rezultate priznalo kot objektivni materialni dokaz v sodnih postopkih. Zato je profesor B. kot zapriseženi sodni izvedenec za področje sodne medicine opravil obrazložitev dobljenih rezultatov ter izračun verjetnosti biološkega očetovstva in izračun indeksa očetovstva, kar sta bistvena elementa izvedeniškega mnenja. Navedeno delo je ne samo izredno odgovorno, temveč tudi zahtevno. Za opravljeno izvedensko delo zato izvedencu pripada nagrada v skladu s tarifnim delom cit. Pravilnika. Priglasil je 600 točk in za stroške 5 %, kar je v skladu z določbami Pravilnika. Sodišče pa bi imelo pravico do nižjega vrednotenja tega dela.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v I. odst. 244. čl. ZPP določa, da izvedensko delo v pravdnem postopku opravijo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče. Po določbah čl. 245 ZPP tako izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec, če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev (I. odst. navedenega člena). Izvedenci se določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela (II. odst. navedenega člena), izvedensko delo pa se sme zaupati tudi strokovni inštituciji (bolnišnici, kemičnemu laboratoriju, fakulteti, ipd.) (III. odst. navedenega člena). Če pa so za določene vrste izvedenskega dela posebni zavodi, se tako delo, zlasti če je bolj zapleteno, zaupa predvsem taki strokovni inštituciji (IV. odst. navedenega člena). Z določbo I. odst. 246. čl. ZPP pa je določeno, da tisti, ki je določen za izvedenca, se je dolžan odzvati vabilu in dati svoj izvid in mnenje.

Navedena določila določajo in urejajo način določitve izvedenca v pravdnem postopku ter opredeljujejo na kakšen način mora po pravdnem sodišču določeni izvedenec podati naloženo mu izvedensko delo. Navedene določbe pa ne potrjujejo pravilnosti pritožnikovih trditev, da mora za upoštevno izvedensko delo, če je to naloženo strokovni instituciji, pri njegovi podaji sodelovati še samostojno fizična oseba s statusom sodnega izvedenca. Zgoraj navedene zakonske določbe in določba čl. 8 ZPP, ki določa, da o tem, katera dejstva so dokazana, na podlagi proste presoje dokazov odloči sodišče, pa tudi zanikajo pooblastila kakršnihkoli drugih organov za določanje oziroma dogovarjanje upoštevnih oblik in dokazne moči izdelanih izvedenskih mnenj.

Utemeljene pa so pritožbene trditve o zmotnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dela priglašenih izvedeniških stroškov in nagrade, ker bi naj te ne priglasil po sodišču določen izvedenec. Iz vloge z dne 23.07.2004 (l. št. 40 spisa), ki je sicer predstavljala spremljajoči dopis predloženemu izvedeniškemu mnenju I. z. s. m. M. f. v L., je namreč razvidno, da je pošiljatelj te vloge, s katerim je sodišču sporočil, da mu pošilja izvedeniško mnenje skupaj z računom in stroškovnikom ter kot način poravnave priglašenih stroškov predlagal poplačilo zneska 240.362,00 SIT na račun I. z. s. m. M. f., poplačilo zneska 69.300,00 SIT pa na osebni račun dr. J. B., s sklepom sodišča določeni izvedenec. Iz navedbe pošiljatelja na samem dopisu ter iz žiga in podpisa izrecno navedenega predstojnika I. z. s. m., izhaja, da je to vloga U. v L., M. f., I. z. s. m.. Zaključek sodišča prve stopnje ob zavrnitvi dela priglašenih stroškov v znesku 69.300,00 SIT bruto, ker bi naj te ne priglasil po sodišču določeni sodni izvedenec, je tako zmoten. Zaradi predlaganega načina poplačila priglašenih stroškov in nagrade v zvezi z izdelavo izvedeniškega mnenja (kateremu sodišče če ugotovi, da ta nasprotuje prisilnim predpisom, ni potrebno, da sledi), pa vloga ne more šteti kot vloga nekoga tretjega. Pritožbi pritožnika je bilo zato ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, saj zaradi zmotnega zaključka o neupravičenosti predlagatelja sodišče prve stopnje ni ugotavljalo tudi drugih pravno pomembnih dejstev, ki se nanašajo na odločitev o obsegu povračila priglašenih stroškov in nagrade (3. tč. 365. čl. ZPP).