Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sodba II Kp 19926/2015

ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.19926.2015 Kazenski oddelek

nasilje v družini bistvene kršitve določb postopka sodba se opira na nedovoljen dokaz kršitev pravice do obrambe graja dokazne ocene
Višje sodišče v Mariboru
19. januar 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožba pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pričo J.R., socialno delavko, v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZKP pred zaslišanjem poučiti, da je oproščena pričevanja o dejstvih, za katere je zvedela pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica, ta pravni pouk in njen odgovor nanj pa zapisati v zapisnik, tega pa pred njenim zaslišanjem (zaslišana je bila le na glavni obravnavi) ni storilo. Glede na izpovedbo navedene priče pa izostanek tega pravnega pouka ne pomeni, da se na njeno izpovedbo sodba ne bi smela opreti, saj priča ni izpovedovala ničesar o tem, kar ji je oškodovanka povedala in je celo izrecno izjavila, da tega ne bo navajala, torej ni izpovedala ničesar o dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke, temveč le o lastnih zaznavah. Iz njene izpovedbe je tako razvidno, da je ocenila, kaj glede na dolžnost varovanja tajnosti sme povedati, tudi če pred zaslišanjem pravnega pouka ni prejela.

- Priča J.G., oškodovankin delodajalec, ki je o njunem razgovoru sestavil uradni zaznamek, pa ni priča, ki se je ne bi smelo zaslišati o tem, kar je izvedela od oškodovanke kot privilegirane priče in sodišče s tem, ko ga je zaslišalo, ni obšlo privilegija oškodovanke, da v zadevi ne priča. - Kršitev pravice do obrambe ne more biti podana, če je v kazenskem postopku pravilno uporabljen zakon, v tem primeru 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 236. člena ZKP, torej ko je bila spoštovana odločitev oškodovanke, da zoper moža ne priča.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega AL.H. se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je dolžan plačati sodno takso v znesku 108,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 19926/2015 z dne 11. 7. 2016 obdolženega AL.H. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) in mu po 57. členu navedenega zakona izreklo pogojno obsodbo, v njej pa mu po prvem odstavku 191. člena KZ-1B določilo kazen 5 mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun, dolžan pa je plačati sodno takso v višini 80,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navaja uvodoma v pritožbi, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbe zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena v zvezi s 83. in 340. členom ZKP, ker je sodbo oprlo na izpovedbe oškodovankinega delodajalca J.G., socialne delavke Centra za socialno delo Murska Sobota J.R. in policista M.V.. Oškodovanka AN.H. kot žena obdolženca v preiskavi in na glavni obravnavi ni hotela pričati, sodišče prve stopnje pa jih je o vsebini razgovorov z njo zaslišalo ter na to oprlo sodbo, s tem pa je obšlo njeno voljo, da v postopku ne priča in o dejstvih obravnavanega kaznivega dejanja ne izpoveduje. Po petem odstavku 236. člena ZKP so pričanja oproščeni tudi socialni delavci, če velja dolžnost, da mora socialni delavec ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju svojega poklica, sodišče prve stopnje pa socialne delavke J.R. pred zaslišanjem ni poučilo o pravici, da se lahko, skladno z drugim odstavkom 236. člena ZKP, pričanju odpove. Ker se je oškodovanka pričanju odpovedala, o vsebini izjave, ki jo je dala v postopku, sodišče ne bi smelo zaslišati policista M.V., prav tako pa ne njenega delodajalca J.G., ki je zoper njo vodil uradni (disciplinski) postopek. Sodna praksa je sprejela stališče, da se o vsebini izjave, ki so jih dale v zvezi s kaznivim dejanjem privilegirane priče, teh oseb ne sme zasliševati. Gre torej za izpovedbe, na katere se sodba ne sme opirati in bi morale biti iz spisa izločene.

5. Pritožba pravilno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pričo J.R., socialno delavko, v skladu z drugim odstavkom 236. člena ZKP pred zaslišanjem poučiti, da je oproščena pričevanja o dejstvih, za katere je zvedela pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedela pri opravljanju svojega poklica, ta pravni pouk in njen odgovor nanj pa zapisati v zapisnik, tega pa pred njenim zaslišanjem (zaslišana je bila le na glavni obravnavi) ni storilo. Glede na izpovedbo navedene priče pa izostanek tega pravnega pouka ne pomeni, da se na njeno izpovedbo sodba ne bi smela opreti, saj priča ni izpovedovala ničesar o tem, kar ji je oškodovanka povedala in je celo izrecno izjavila, da tega ne bo navajala, torej ni izpovedala ničesar o dejstvih, ki jih je izvedela od oškodovanke, temveč le o lastnih zaznavah. Iz njene izpovedbe je tako razvidno, da je ocenila, kaj glede na dolžnost varovanja tajnosti sme povedati, tudi če pred zaslišanjem pravnega pouka ni prejela. Tudi glede policista M.V. pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo potrebno njegovo izpovedbo izločiti iz spisa. Sodba se namreč ne opira na njegovo izpovedbo o tem, kar mu je o obravnavanem kaznivem dejanju povedala oškodovanka, ki se je pričanju odpovedala, temveč je bil zaslišan in je v sodbi povzeto le to, kar je sam zaznal ob sprejemu kazenske ovadbe. Priča J.G., oškodovankin delodajalec, ki je o njunem razgovoru sestavil uradni zaznamek, pa ni priča, ki se je ne bi smelo zaslišati o tem, kar je izvedela od oškodovanke kot privilegirane priče in sodišče s tem, ko ga je zaslišalo, ni obšlo privilegija oškodovanke, da v zadevi ne priča. Okoliščina, da je priča J.G., potem ko je opravil razgovor z oškodovanko zaradi morebitnega disciplinskega postopka, obvestil policijo, ker je ugotovil, da je oškodovanka žrtev nasilja doma, oškodovanka pa je nato izpovedovala policistu in socialni delavki in podala kazensko ovadbo, pa tudi ne daje podlage za izločitev izpovedbe navedene priče iz spisa. Pritožba torej neutemeljeno navaja, da se sodba nedovoljeno opira na izpovedbe prič, na katere se ne bi smela opirati in bi morale biti izločene iz spisa.

6. Pritožba ni utemeljena niti, ko navaja, da je bila obdolžencu prekršena pravica do obrambe, ker oškodovanki ni mogel postavljati vprašanj, ker se je pričanju odpovedala. Kršitev pravice do obrambe ne more biti podana, če je v kazenskem postopku pravilno uporabljen zakon, v tem primeru 1. točka prvega odstavka in drugi odstavek 236. člena ZKP, torej ko je bila spoštovana odločitev oškodovanke, da zoper moža ne priča. 7. Sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni zagrešilo in je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje. Zagovor obdolženca in izvedene dokaze je pravilno ocenilo, razjasnilo je vsa odločilna dejstva ter je razloge za svojo odločitev v sodbi podrobno in prepričljivo obrazložilo. Pritožbeno sodišče se zato na razloge prvostopenjske sodbe v celoti sklicuje in jih kot pravilne povzema, glede pritožbenih navedb, ki grajajo dejansko oceno sodišča prve stopnje, pa še dodaja:

8. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbe zmotno ocenilo, da se je V. H. odselila od doma zaradi odnosa med materjo in očetom ter ji neutemeljeno ni verjelo, ko je povedala, da oče do matere ni bil nasilen. Oškodovanka se zaradi hude alkoholiziranosti velikokrat udari, kar je razvidno iz fotografij, to pa sta potrdili tudi priči V. in H.H., pri čemer je slednja to, da naj bi bil obdolženec do oškodovanke nasilen, izvedela šele, ko je bila pri njih policija in je bil obdolžencu odrejen ukrep prepovedi približevanja. Odreditev tega ukrepa pa ne pomeni, da je bil obdolženec do oškodovanke res nasilen, pri čemer so priče njegove navedbe o oškodovankini vinjenosti in padanju ter poškodbam zaradi tega potrdile. Oškodovanka je pričam, tudi socialni delavki, delodajalcu in zdravstvenim delavcem, pravi razlog za poškodbe zamolčala in je lažno navajala, da se je udarila v gugalnico, pri tem pa niti izvedenec medicinske stroke ni mogel zanesljivo ugotoviti, kako je do poškodb prišlo. Kljub navedenemu in dejstvu, da priče R., G. in V. obdolženca obremenjujejo na podlagi lažne oškodovankine zgodbe, priči V, in H. H. pa ga razbremenjujeta, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je obdolžencu storitev kaznivega dejanja dokazana, pri tem pa prezrlo, da je bila oškodovanka zaradi poškodb pri zdravniku tudi 20. 6. 2016 in 13. 6. 2016, torej v času, ko je tekel kazenski postopek, kar dokazuje, da so poškodbe posledica njenih padcev zaradi vinjenosti, ne pa ravnanja obdolženca, saj bi se slednji nasilja, ko teče postopek, zagotovo vzdržal, če bi jih kdaj prej povzročil. Da oškodovanka ne govori resnice, pa je mogoče razbrati tudi iz njenih navedb o načinu nastanka poškodb, ki jih je podala zdravniku in sodišče tega ne bi smelo prezreti. Njene izpovedbe ni pravilno ocenilo in ji je verjelo le v tistih delih, ki obdolženca obremenjujejo.

9. Pritožbi, ki ponuja drugačno dokazno oceno, ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je, ob ostalih dokazih, ki so bili izvedeni, pravilno ocenilo tudi izpovedbo priče V.H. (stran 6 prvostopenjske sodbe). Pritožba nima prav, ko trdi, da ni ustrezno pojasnilo, zakaj sklepa, da priča do matere odraža jezo in razočaranje, saj je razumno obrazložilo, da zato, ker oškodovanka prekomerno pije in kali odnose v družini, kar je bil tudi razlog, da se je priča za nekaj časa celo odselila od doma, kot je sama povedala na glavni obravnavi 20. 5. 2016. Tudi okoliščino, da je bil obdolžencu odrejen ukrep prepovedi približevanja oškodovanki, je pravilno ocenilo in nobenega razloga ni imelo za sklepanje, da je bil ukrep odrejen na podlagi njenih lažnih zatrjevanj. Pritožba ne more prepričati s trditvijo, da je oškodovanka lažno obremenjevala svojega moža, ki do nje ni nasilen in to zgolj zato, da bi opravičila svoje vedenje pod vplivom alkohola in padce ter poškodbe, ki si jih sama povzroča. Takšno sklepanje, glede na ostale izvedene dokaze, ni sprejemljivo, pa tudi iz izpovedbe priče J.G. ni mogoče zaključiti, da mu je lagala o okoliščinah v družini in ravnanju obdolženca, saj s tem ne bi mogla opravičiti dejstva, da je na delo prihajala vinjena. Sodišče prve stopnje tako ni imelo nobenega razloga, da bi sklepalo, da je delodajalcu J.G. navajala neresnična dejstva o nasilju svojega moža nad njo ter o tem, kako dolgo traja, ter da so poškodbe, ki jih je utrpela, nastale zaradi padcev, ne pa obdolženčevega ravnanja. V sodbi je tudi razumno obrazložilo, da oškodovankine navedbe v zdravstveni dokumentaciji glede načina nastanka poškodb, ko nikoli ni navajala, da jo je poškodoval mož, ne držijo in da so nastale prav na glavi in v predelu oči, kar kaže na to, da je vzroke poškodb lažno prikazala in je utemeljeno zaključilo, da je to storila zato, ker očitno ni več zmogla nadaljnjega postopka proti obdolžencu in se je vdala v sicer obstoječ in dalj časa trajajoč podrejen položaj v družini, iz česar je utemeljeno sklepalo tudi glede na njeno slabo ekonomsko situiranost in s tem njeno podrejenost in nesamostojnost. O tem, zakaj ni navedla pravega vzroka za nastale poškodbe, je sodišče prve stopnje podalo prepričljive razloge (na straneh 7 in 8 sodbe), sprejelo pa je tudi pravilne zaključke o dejstvih, ki izhajajo iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke A.N..

10. Po obrazloženem, in ker tudi v ostalem ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, je pritožba zoper prvostopenjski krivdni izrek neutemeljena.

11. Pritožbeno sodišče je napadeno sodbo preizkusilo tudi v odločbi o kazenski sankciji, saj pritožba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja obsega tudi ta preizkus (386. člen ZKP). Pri tem je ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za spremembo izrečene kazenske sankcije obdolžencu v korist. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo težo storjenega kaznivega dejanja in stopnjo obdolženčeve krivde ter mu, ob upoštevanju okoliščine, da doslej še ni bil obsojen, izreklo ustrezno kazensko sankcijo - pogojno obsodbo, v kateri je določilo primerno zaporno kazen in ustrezno preizkusno dobo.

12. Iz navedenih razlogov, in ker ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženčevega zagovornika odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

13. Ker pritožba ni bila uspešna, je obdolženec dolžan plačati sodno takso, ki jo je pritožbeno sodišče odmerilo glede na njegove premoženjske razmere in težavnost kazenske zadeve ter na podlagi tarifnih številk 7111, 71113 in 7122 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (prvi odstavek 95. člena in prvi odstavek 98. člena ZKP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia