Jedro

Tožnica zaradi zaprtja dostopa do njene gradbene parcele zahteva pravično odškodnino, vendar pa v ničemer ne izkaže, da bi imela do svoje parcele kakršenkoli pravno dovoljen dostop, ki bi bil vknjižen v zemljiški knjigi ali da bi temeljil na kakšni drugi pravno veljavni podlagi. Iz podatkov in odgovorov občine ter geodetske uprave pa je razvidno, da je tožnica v resnici hotela občini lastno parcelo prodati, vendar ji le-to do ni sedaj uspelo. Po presoji sodišča do izpolnitve omenjene želje ne more priti preko tožbe zaradi manjvrednosti parcele.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje ter za oprostitev plačila predujma za izvedenca gradbene stroke zaradi vložitve tožbe zoper Občino A. zaradi ugotovitve manjvrednosti parcele št. 748/1, k.o. ... Zavrnitev prošnje je bila utemeljena na 24. členu ZBPP, ker prosilka v postopku zoper Občino A. nima verjetnih izgledov za uspeh.

Prosilka je lastnica parcele št. 748/1 k.o. ... Ta parcela naj bi imela edini dostop po javni poti št. 1136/1 k.o. ..., ker pa naj bi Občina A. Romom dovolila in omogočila, da so na sosednji parceli št. 748/27 k.o. ..., ki je v lasti Občine A., zgradili več objektov, tudi po trasi javne poti, naj bi prosilka po njenih navedbah izgubila edini dostop do svoje parcele, ki je sedaj stavbno zemljišče in je zaradi tega postala manj vredna. Iz navedenih razlogov bi prosilka vložila tožbo zoper Občino A. zaradi plačila odškodnine zaradi manjvrednosti parcele.

Organ za bpp je ugotovil, da ni podatkov, da bi Občina A. za postavitev objekta na parcelah 748/27 in 1136/1 k.o. ... izdala soglasje oziroma dovoljenje, ter da tudi po podatkih geodetske uprave izhaja, da na teh parcelah ni evidentiran noben objekt. Občina A. je pojasnila, da je parcela št. 748/27 k.o. ... v njeni lasti, nima statusa javnega dobra in ni v splošni rabi, temveč v rabi lastnika. Prosilka za bpp pri navedeni nepremičnini v lasti občine nima vknjižene nikakršne služnostne oziroma podobne pravice dostopa. Prav tako je organ za bpp opravil poizvedbe, ki so pokazale, da so med prosilko in Občino A. že več let v teku dogovori v zvezi z odkupom parcele v lasti prosilke ter da bi prosilka v postopku zoper Občino A. poskušala s tožbo doseči kar ji v dolgoletnih postopkih dogovarjanja ni uspelo. Prosilka svojo prošnjo utemeljuje s tem, da naj bi ji bil s strani Občine A. onemogočen edini dostop do parcele, vendar njenih trditev v zvezi s tem podatki pristojnih organov niso potrdili. Kot že navedeno: na parceli 1136/1, ki predstavlja javno dobro in dostop do parcele v lasti prosilke, ni evidentiran noben objekt. V zvezi z zatrjevano manjvrednostjo parcele pa je organ za bpp pridobil podatke, ki pričajo o tem, da ji je bila romska problematika na tem območju poznana. Glede na navedeno je tako organ za bpp ocenil, da prosilka v postopku nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožnica vlaga tožbo, v kateri poudarja, da je Romkinja in da nikakor ne more doseči svoje pravice, ker občina in geodetska uprava ne govorita resnice. Sporno parcelo je tožnica kupila na licitaciji, glede parcele 794/1 in 794/2 pa ni lastnica Občina A., ampak je lastnik nekdo drug. Županja A. je tožnici zaprla pot do njene parcele 748/1, ki je gradbena in so na njej zgradili razne hiše in barake. Za to gradbeno parcelo dobiva vsako leto položnico, ki jo plačuje že tri leta, čeprav so ji jo zaprli. Omenjena pot že obstaja že najmanj 250 let. Ker je bila zaprta gradbena parcela, zahteva pravično odškodnino.

Tožena stranka je sodišču poslala upravna spise.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati: potem – da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilcev v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Tožnica je vložila vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči in zastopanje v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje ter za oprostitev plačila predujma za izvedenca gradbene stroke zaradi vložitve tožbe zoper Občino A. zaradi ugotovitve manj vrednosti parcele št. 748/1 k.o. ... Tožena stranka je v zvezi s tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe presodila, da je verjetnost, da bi uspela s tožbo, manjša od verjetnosti, da ne bi uspela. Z navedenim zaključkom pa se strinja tudi to sodišče. Po določbah 24. člena ZBPP se namreč kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri tem sicer ne gre za podrobni vsebinski preizkus zadeve, saj zakon v 24. členu govori o očitnem nesorazmerju.

Po presoji sodišča tožnica v tožbi ni navedla nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi tožnica s svojo tožbo zoper Občino A. verjetno uspela. V tožbi le ponavlja navedbe o tem, da so Romi zasedli z gradbenimi barakami in drugimi predmeti vse okrog njene parcele in tudi pot do njene parcele ter da za njeno parcelo dobiva vsako leto položnico, ki jo plačuje. Zaradi zaprtja dostopa do njene gradbene parcele pa zahteva pravično odškodnino. Tožnica v ničemer ne izkaže, da bi imela do svoje parcele kakršenkoli pravno dovoljen dostop, ki bi bil vknjižen v zemljiški knjigi ali da bi temeljil na kakšni drugi pravno veljavni podlagi. Iz podatkov in odgovorov Občine A. ter geodetske uprave pa je razvidno, da je tožnica v resnici hotela Občini A. lastno parcelo prodati, vendar ji le-to ni do sedaj uspelo. Tudi po presoji sodišča pa do izpolnitve omenjene želje ne more priti preko tožbe zaradi manjvrednosti parcele zoper Občino A., kar je že pravilno presodil organ za bpp in s katerega ugotovitvami se v celoti strinja tudi sodišče. Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).