Jedro

Vprašanje je, ali zatrjevano poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika predstavlja novo škodo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova nove nepremoženjske škode dolžna plačati odškodnino v znesku 147.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe ter ji povrniti pravdne stroške (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 3.956,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka. Osrednji pritožbeni ugovor je, da bi prvostopno sodišče v dokazni postopek moralo pritegniti novega sodnega izvedenca iz tujine, ki bi v obravnavani zadevi podal nepristrano in strokovno mnenje. Izvedensko mnenje izvedenca mag. B. M. (pulmolog) in tudi izvedensko mnenje K. v Ljubljani nista sprejemljivi in so v nasprotju z ugotovitvami lečeče zdravnice dr. E. M. in tudi z radiološkimi preiskavami tožnika v B. G.. Tudi iz odločbe ZPIZ izhaja, da je vzrok tožnikove invalidnosti poškodba iz leta 2004, katero je tožniku prizadejal toženec. Nepravilnosti izvedenskih mnenj bi v obravnavanem primeru bilo mogoče odpraviti le s postavitvijo izvedenca iz tujine, in ker tega ni storilo je prvostopno sodišče storilo bistvene kršitve določb postopka. V postopku bi bilo potrebno tudi zaslišati tožnika. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec je dne 18. 2. 2004 z nogo brcnil tožnika v predel prsnega koša in mu s tem prizadejal zlom petega rebra levo brez razmaknitve (počeno rebro) ter poke na šestem in sedmem rebru levo1, zaradi česar je bil pravnomočno obsojen2 storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. V civilnem postopku3 je toženec iz istega dogodka bil obsojen na plačilo odškodnine tožniku v znesku 3.600,00 EUR. Tudi ni sporno, da se je tožniku po letu 2010 zdravstveno stanje poslabšalo. Težave tožnika z bolečino v ledvenem delu hrbtenice (lumbargija) so se povečale, pri čemer je zdravila za navedene zdravstvene težave (Tramal, Sanval, Dormicum) jemal že od leta 1995 dalje. Zaradi blažje aritmije (motnjo v delovanju srca) je tožnik od leta 2015 prejemal zdravila za ureditev srčnega ritma, istega leta se je poslabšalo še tožnikovo psihično stanje in po CT preiskavi možgan je pri tožniku potrjena hujša oblika psihoorganskega sindroma, zaradi česar je psihiater uvedel psihiatrična zdravila in redno psihiatrično zdravljenje. Vprašanje je, ali zatrjevano poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika predstavlja novo škodo4. 6. Prvostopno sodišče je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno, na podlagi izvedenskih mnenj izvedenca K. v Ljubljani (nadalje komisija), v okviru katere sta mnenje izdelala izvedenca medicinske stroke specialist psihiater prof. dr. P. P. in specialist travmatolog prof. dr. M. V. ter zlasti izvedenskega mnenja izvedenca specialista pulmologa mag. B. M. (navedeno izvedensko mnenje je tožnik sprejel in mu ni nasprotoval), presodilo, da zatrjevane zdravstvene težave tožnika niso v vzročni zvezi s poškodbo (serijski, vendar nekompliciran zlom treh reber brez razmaknitve, ki je povsem normalno zacelil), ki jo je tožniku meseca februarja 2004 prizadejal toženec. Izvedenci so izhajajoč iz medicinske dokumentacije tožnika (ta je po izvedencih pravilno in točno povzeta) enotno zaključili, da je imel tožnik kronične bolečine v hrbtenici že deset let pred škodnim dogodkom in slabšanje stanja hrbtenice je posledica degenerativnih sprememb. Blažje težave s srcem (aritmija) so se pojavila več kot deset let po škodnem dogodku in že iz navedenega razloga ne morejo izvirati iz škodnega dogodka iz leta 2004. Duševne težave (te so za tožnika dejansko najresnejše) pa so posledica bolezni možganov, pojavile so se leta 2014 in se postopoma stopnjujejo. Tožnik boleha za hujšo obliko psihoorganskega sindroma, ki pa nima izvora v dogodku iz leta 2004. Zarastlina (trakasta brazgotina) med reberno mreno kot posledica nekompliciranega zloma reber (počenih reber) tožniku ne povzroča težav pri dihanju (tako izvedenec pulmolog B. M.). Pljučni emfizem z znaki kronične obstruktivne bolezni pljuč je posledica „umazanih pljuč“, zaradi česar je po pulmologu tožniku svetovana nujna opustitev kajenja. Prvostopno sodišče ima tako prav, da zatrjevane tožnikove zdravstvene težave ne predstavljajo nove škode iz škodnega dogodka z meseca februarja 2004, ko je toženec z brco v prsni koš poškodoval tožnika.

7. Take dejanske presoje prvostopnega sodišča ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja s sklicevanjem na lečečo zdravnico tožnika dr. E. M., ker je ta zaslišana kot priča tudi pojasnila, da je anamnezo za tožnika zapisala na podlagi pripovedovanja tožnika ter zdravstvene dokumentacije za tožnika, vendar ni razpolagala s celotno medicinsko dokumentacijo. Za interkostalno nevralgijo (bolečine, ki nastopijo na območju prizadetega dela prsne hrbtenice ali v živcu ter izžarevajo naprej) pa je tudi povedala, da načeloma ne more biti posledica serijskega zloma reber. Ugotovljeni zlom reber pa pri tožniku ni vplival niti na poškodbo možganov niti na tožnikove težave s srcem. Pritožbeno sklicevanje na ugotovitev invalidske komisije pa tudi ne more spremeniti odločitve prvostopnega sodišča, ker je invalidska komisija pristojna za presojo delovne zmožnosti tožnika, ne pa za presojo obstoja nove škode. Z radiološkimi preiskavami tožnika pa so se izvedenci seznanili pri izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožbeno sodišče tudi iz navedenih razlogov nima nobenega pomisleka v dejansko presojo prvostopnega sodišča, da tožnik ni utrpel zatrjevane nove škode.

8. Prvostopno sodišče je tudi povsem pravilno zavrnilo dodatni dokazni predlog tožeče stranke za pritegnitev izvedenca medicinske stroke iz tujine, ker so obstoječa izvedenska mnenja izdelana v skladu s podatki spisa, medicinsko dokumentacijo za tožnika ter so med seboj tudi povsem skladna. Strokovnosti izdelanih izvedenskih mnenj ni oporekati. Izvedencem tudi ni očitati po pritožbi zatrjevane nepristranosti, ki jo pritožnik tudi ne izkazuje z nobeno okoliščino. Pri tem velja dodati, da predmet te pravde ni presoja zdravniške napake in s tem povezano stanovsko ali celo prijateljsko pokrivanje zdravniških napak z izvedenskim mnenjem, temveč je stvar presoje nova škoda, katero bi naj tožniku povzročil toženec v dogodku iz leta 2004. Sicer pa tožeča stranka izvedenskemu mnenju izvedenca pulmologa mag. B. M. ni nasprotovala, pri čemer je še dodati, da samo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za pritegnitev novega izvedenca v dokazni postopek po določbi 254. člena ZPP.

9. Po ugotovitvi, da pritožniku ni nastopila zatrjevana nova škoda, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko o vrsti in intenziteti zdravstvenih težav ni zaslišalo tožnika.

10. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1 Poko šestega in sedmega rebra levo so pokazale preciznejše CT preiskave prsnega koša. Zdravljenje serijskega zloma (počenje treh reber) je potekalo na konzervativen način, z mirovanjem in imobilizacijo. Prelom reber se je dobro zarasel. Trakasta brazgotina vidna na RTG sliki na področju zloma je normalen pojav in znak dobrega ozdravljenja (zaraščanje kosti in reberne mrene po poškodbi) in ne povzroča trajnih bolečin, niti interkostalne nevralgije. 2 Sodba Okrajnega sodišča v Mariboru II K 77/2006 z dne 24. 4. 2008. 3 Sodba Okrajnega sodišča v Murski Soboti P 205/2009 z dne 27. 7. 2010. 4 Nova škoda je tista škoda, ki je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, in ki presega škodo, znano ob izdaji sodbe oziroma sklepanju izvensodne poravnave, in ki je ni bilo mogoče pričakovati kot gotovo pri normalnem teku stvari (sklep VSRS II Ips 671/2007, sodba VSRS II Ips 413/2006, sklep VSLJ II Cp 1909/2015 in druge).