Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla. V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Nasprotni udeleženec krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep Okrajnega sodišča, opr. št. Dn z dne 05.03.2010 s katerim je na podlagi izvensodne poravnave z dne 11.01.2010, overjene dne 13.01.2010, na predlog dovolilo vknjižbo služnostne pravice na nepremičninah parc. št. , vl. št. , k.o. .

Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Navaja, da ima parcela k.o. . služnostno pravico samo za plinovod. Investitor je v izvensodni poravnavi z dne 11.01.2010, s katero so dosegli dogovor za dodatno odškodnino samo za plinovod , vede ali nevede pripisal tudi parcelo k.o. , kar se je ob podpisu pogodbe spregledalo. Napaka je bila videna oziroma ugotovljena šele ko je prišel sklep o vpisu z dne 05.03.2010. Dalje navaja, da v izvensodni poravnavi nastopata dva F.J. in ker v sklepu Dn z dne 30.04.2010 to ni razvidno se mora sklep zavreči. Zahteva tudi povrnitev stroškov za pritožbo in ugovor.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je navedlo jasne in pravilne razloge o tem, zakaj je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep zemljiškoknjižnega referenta potrdilo, zato jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema.

Razlogi, ki jih nasprotni udeleženec navaja v ugovoru in nekoliko obširneje ponavlja v pritožbi, za odločanje v zemljiškoknjižni zadevi niso pomembni.

Zemljiškoknjižno sodišče je vpis služnosti opravilo na podlagi določb Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1, po katerih sodišče dovoli vpis, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, če listina na podlagi katere se zahteva vpis po vsebini in drugih lastnostih ustreza zakonsko določenim pogojem, če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon (148. člen ZZK-1). Vsebina vpisa je bila dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom (149. člen ZZK-1), in ker ni bilo drugih ovir za opravo vpisa, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dovolilo vpis služnosti v obsegu kot izhaja iz zemljiškoknjižnega dovolila.

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla (peti odstavek 149. člena ZZK-1). V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku z izpodbojno tožbo v skladu z določili Obligacijskega zakonika.

Sodišče druge stopnje še dodaja, da iz sklepa z dne 30.04.2010 res ni razvidno ali se nanaša na F. J. ml. ali na F. J. st., vendar glede na to, da je z omenjenim sklepom sodišče odločalo o ugovoru F. J. ml. in ga njemu tudi vročilo, ni dvoma na katerega izmed nasprotnih udeležencev se sklep nanaša. Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu zadeve ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje potrdilo ter dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker s pritožbo ni uspel, krije nasprotni udeleženec sama svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Določila ZPP so bila uporabljena na podlagi drugega odstavka 120. člena ZZK-1 in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP.